Za vse pravice se je potrebno boriti. Vsi, ki so kdaj želeli spremeniti situacijo v kateri so se znašli, so na nek način morali poseči v družbo, s svojim glasom, telesom, besedo. Ti ljudje ali skupine ljudi, ki so se javno izpostavili za dobro neke manjšine, so tisti, ki so kolesje družbe premaknili vrtljaj naprej. Vedno je bila to politična gesta, zahteva, da se stvari spremenijo na bolje.

Tudi Lgbtiq+ osebam pravice niso bile podarjene. Eden izmed dogodkov, ki je povzročil močno spremembo in se vpisal v zgodovino kot točka, ko so se geji, lezbijke in transspolne osebe uprle policiji, je dogodek, ki se je zgodil 28. 6. 1969 v New Yorku. Policija je ob 1:20 zjutraj izvedla racijo v lokalu Stonewall Inn, ki je takrat veljal za zbirališče gejev, lezbijk in transspolnih oseb. Racija tisto noč se ni končala kot ponavadi. Ko so policisti aretirali moške, ki so bili oblečeni v ženska oblačila, ostale pa izpustili, so se stalni obiskovalci Stonewalla policiji uprli in počasi se je začela množica zbirati tudi pred lokalom. To je pripeljalo do ene izmed prvih vstaj homoseksualcev proti policijskemu nasilju. Leto pozneje se je v spomin na ta dogodke skupina aktivistov s transparenti odpravila na pot od Christoper Streeta do Central parka. V naslednjih letih je število mest in število aktivistov, ki so obeležili spomin na te dogodke, raslo. To je razlog, da danes po vsem svetu organizirajo parade ponosa, kot opomin na dogodek, ki se je zgodil in ko so se ljudje postavili za svoje pravice.

Tudi v Sloveniji je prvi povod za Parado ponosa povezan z obiskom lokala. 8. 6. 2001 redar lokala Cafe Galerija, ki se je nahajal v Mestni galeriji (in bil v lastni Mestne občine Ljubljana), prepovedal vstop gejevskima pesnikoma, z besedami, "naj se že navadijo, da lokal ni več za »tako« vrsto ljudi". Ljudje so protestno v ta namen, nekaj tednov in nato vsako naslednje leto, v lokalu pili mineralno vodo in s tem zmanjševali dobiček lastniku lokala.  Ker državni organi na omenjen dogodek niso odreagirali in ga niso obsodili, je gejevska in lezbična skupnost pripravila demonstracije z naslovom »Obvoznica mimo nestrpnosti-pohod proti homofobiji«, potekale so 6. 7. 2001 in pomenijo prvo Parado ponosa v Sloveniji.

Naslovi parad kot so: Revolucija ljubezni, Dovolj čakanja, Še vedno čakamo, Naprej v Srednji vek, Solidarnost in svoboda sta istospolni par, Ja, in?, Pridem z družino, Mi nismo nič od tega, so pokazatelj, kako se je odvijalo družbeno politično dogajanje na področju Lgbtiq+ problematike v Sloveniji ter katere pravice so bile skozi leta priborjene.

Društvo Parada ponosa je bilo ustanovljeno ravno z namenom uresničevanja človekovih pravic in interesov Lgbtiq+ oseb. Vsako leto izpostavijo politične zahteve Lgbtiq+ skupnosti in društvo skozi celo leto organizira dejavnosti povezane z osrednjim dogodkom, Parado ponosa. O delovanju društva in o naslednji Paradi ponosa, ki bo 17.6.2017, se bomo pogovarjali z Jadranko Kokot, vodjo projektov v Društvu Parada ponosa.

Aktualne novice lahko preberete na www.lmit.org.