Predstavniški domovi

Predvajaj

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

* * * * * * * * * * * * * * *

1. knjiga: Politična osnova tretje svetovne teorije

PREDSTAVNIŠKI DOMOVI

Sodobni predstavniški domovi so hrbtenica tradicionalne demokracije, ki dominira v svetu, toda tu gre za lažno predstavljanje naroda, predstavniški sistemi pa so demagoške rešitve problema demokracije. Predstavniški dom je ustanovljen zavoljo predstavljanja naroda in ta osnova je sama po sebi nedemokratična, saj demokracija predvideva oblast naroda ne pa tistega, ki ta narod predstavlja. Obstoj predstavniškega doma tako predvsem pomeni odsotnost naroda.

Predstavniški domovi so postali legitimna ovira med ljudmi in oblastjo, saj je prebivalstvu odvzeta pravica do ukvarjanja s politiko, medtem ko so poslanci monopolizirali oblast v njihovem imenu. Narodu tako ne preostane nič drugega razen lažnega predstavljanja demokracije, medtem ko volivci stojijo v dolgih vrstah, zato da bi odvrgli lističe v glasovalne skrinjice.

Da bi razkrinkali predstavniški dom, moramo razodeti, kako nastane. Sestavljen je na podlagi delitev na volilna okrožja, stranke, koalicije ali z imenovanjem. Niti ena od teh poti ni demokratična. Razdelitev prebivalstva na volilna okrožja pomeni, da en član predstavniškega doma predstavlja na tisoče, sto tisoče ali milijone ljudi, odvisno od velikosti števila prebivalstva. To hkrati pomeni, da poslanca z njegovimi volivci ne povezuje nikakršna organizacijska vez, saj se ima za predstavnika celega naroda.

Čim dobi glasove svojih ljudi, poslanec postane monopolist oblasti. Tako vidimo, da dominantna demokracija v svetu njemu zagotavlja nedotakljivost, ki je ne priznava pripadnikom naroda. To pomeni, da so predstavniški domovi postali instrument prilastitve oblasti in manipulacije nad ljudmi. A narodi imajo danes pravico, da se skozi narodno revolucijo borijo proti instrumentom monopola nad demokracijo ter oblastjo in da dvignejo svoj glas pod geslom: nihče ne predstavlja naroda!

Ko predstavniški dom sestavijo člani ene stranke po njeni zmagi na volitvah, potem je to strankarski in ne narodni dom. Izvršni svet, ki imenuje predstavniški dom, je organ oblasti zmagovalne stranke in ne organ narodne oblasti. Isti primer je s predstavniškim domom, v katerem več strank dobi določeno število sedežev.

To so predstavniki svojih strank, ne naroda. Vlada, ki jo formira takšna koalicija, je zgolj vlada teh strank in v takšnih sistemih je narod žrtev medstrankarskih bojev. Izkoriščajo ter zapeljujejo ga politični instrumenti, ki se borijo za njegove glasove in narod molče stoji v kolonah, da odvrže lističe v glasovne skrinjice, kakor se pač meče papir v koš za smeti.

Če predstavniški dom nastane z imenovanjem ali nasledstvom, se v teh primerih ne more uvrščati v nobeno obliko demokracije. Ker je sistem volitev za predstavniške domove zasnovan na propagandi, katere namen je pridobivanje glasov, tu lahko govorimo le o demagoškem sistemu v polnem pomenu besede. Glasovi se lahko kupujejo in z njimi se da manipulirati. Tako siromašni ne morejo sodelovati v volilnem boju, v katerem vedno zmagujejo le bogati.

O teoriji predstavništva so pridigali že filozofi, misleci in pisci, ko so bili narodi še vedno vodeni kot govedo s strani kraljev, sultanov ter zavojevalcev. V teh časih so narodi najbolj težili k temu, da bi imeli predstavnika med vladarji, ki pa tega niso hoteli. Zaradi tega so se ljudje dolgo in mukotrpno borili, da bi uresničili svoje težnje.

Tako je nerazumljivo, da je zdaj – po zmagi epohe republike in začetka epohe naroda (al džamahir) – cilj demokracije manjše število predstavnikov, ki naj bi predstavljali veliko populacijo. To je zastarela teorija in nekoristna izkušnja. Oblast mora biti popolnoma narodna. Najbolj surove diktature, ki jih je spoznal svet, so se vzdignile iz sence predstavniških domov.

* * * * * * * * * * * * * * *

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«

– arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet – oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.