Izjava Radia Študent o skvotu PLAC

Mnenje, kolumna ali komentar
13. 9. 2022 - 17.30

V začetku meseca je bila v Ljubljani ustanovljena Participatorna Ljubljanska Avtonomna Cona ali krajše PLAC. Skvot plac je bil ustanovljen v nepremičnini, ki si jo še do konca leta lasti Družba za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB ali bolj opisno: slaba banka. Ta bo z novim letom prenehala obstajati, njeno premoženje ali, bolje rečeno, terjatve pa bo prevzel Slovenski državni holding.

Na Radiu Študent podpiramo samonikle, avtonomne, neprofitne in vključujoče skupnosti, ki se ne podrejajo logiki komercialnih prostorov in zagotavljajo vsebine za vse, tudi tiste na robu družbe. Tam, kjer tudi politike pozitivne diskriminacije prek državnih institucij in nevladnih organizacij, katerih delo narekujejo razpisna sredstva, kategorizirajo in razvrščajo, avtonomne cone brišejo meje in oznake. V Ljubljani seveda najbolj pomnimo Avtonomno tovarno Rog, katere zgodba se je z evikcijo in rušitvijo končala v začetku lanskega leta. A Radio Študent je podporo izrazil številnim drugim skvotom, na primer Sokolcu v novomeškem Sokolskem domu, INDE v Kopru in nenazadnje pred desetletji Metelkovi. Vse prepogosto je moral Radio Študent to podporo javno izražati v trenutkih, ko so bili bagri ob spremstvu zasebnih varnostnih služb in policije že tik pred vrati skvota. Veseli smo, da je tokrat drugače in lahko podpremo nastanek novega skvota.

Prostori, kot je skvot PLAC, so unikatni kraji za eksperimentiranje z alternativnimi in novimi oblikami družbenosti. Kot na Radiu Študent sporočamo v brezštevilnih novinarskih, mnenjskih in umetniških prispevkih, v družbi, v kateri živimo, tragično primanjkuje pozitivne utopije sveta. Krize, ki jih živimo, niso samo ekonomske, politične ali okoljske, ampak v prvi vrsti idejne. Čeprav vemo, da tako ne gre več naprej, si na ravni politične skupnosti ne znamo več predstavljati sveta, ki bi bil drugačen od tega, v katerem živimo. Zato je pomembno, da obstajajo prostori, kjer je prepletanje različnih oblik organiziranja mogoče in ki preizkušajo vizije drugačnega skupnega bivanja.

Skvoti še posebej opozarjajo na status nedotakljivosti, ki ga je v naši družbi pridobila zasebna lastnina. Slaba banka, na katero je država prenesla slabe investicije komercialnih bank, da bi jim omogočila uspešno poslovanje, se je odzvala, kot bi se odzvalo zasebno podjetje. Obstoj PLACA opozarja na neustreznost takšnega pristopa k upravljanju s premoženjem, ki, kot pravijo v slabi banki, pripada vsem državljankam in državljanom. Upravljanje z državno lastnino bi moralo biti – tako kot delovanje države same – podrejeno zasledovanju občega dobrega.

O usodi PLACA ne smejo odločati sodišča, ampak javnost, ki se zaveda, da teza o tem, da alternative ni, ne drži. Od oblasti takega odgovora ne moremo pričakovati. Javnost pa je produkt kritične javne razprave. Rojena je iz razlike, ki obstaja med vladajočimi in vladanimi. Sestavljajo jo tisti, ki so zunaj oblasti. Tako tiste med vladajočimi, ki avtonomne prostore konsistentno ukinjajo, kot tiste, ki vsaj pravijo, da jih podpirajo, je treba prisiliti, da PLAC pustijo pri miru.

Uredništvo Radia Študent.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

🦾

opa, to pa je nek nov veter na radiju. nic vec zgovarjanja, da se kot medij ne more opredeljevat....

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness