Večje število mariborskih nevladnih organizaciji, dejavnih na področju kulture, je prejšnji teden na svetnike mariborskega mestnega sveta naslovilo pismo, v katerem jih pozivajo, da preprečijo znižanje sredstev, ki jih občina namenja kulturnim programom. Občina oziroma njen župan Saša Arsenović te spremembe sicer uveljavlja kar za že odobrene letošnje programe in brez rebalansa občinskega proračuna, torej mimo mestnega sveta. Občina je kulturne organizacije postavila pred dejstvo: 20-odstotno znižanje financiranja letošnjih programov. Znižanje sredstev za projekte, ki so prav tako ključni za obstoj ne samo teh, ampak še širšega kroga organizacij, bo še bolj radikalno, na voljo naj bi bilo le 60 odstotkov, ki jih je predvidel proračun, sprejet pred manj kot dvema mesecema.

Situacija v občinski blagajni naj bi bila alarmantna, razlogi pa vse od covida do vojne v Ukrajini in Evropske centralne banke. Mariborčanke in Mariborčane so zato doletele – ali pa jih bodo kmalu – številne podražitve: vodarine, odvoza odpadkov, parkiranja, športih prireditev, vrtcev in pogrebov. Kakršnakoli že je občinska bilanca – varčevanje na področju kulturnih programov je ne bo kaj dosti spremenila. Mariborska občina je na primer v letu 2021 za javne razpise na področju kulture namenila 0,69 odstotka proračuna. Programi, ki jih sedaj znižuje občina, pa znašajo 375 tisoč evrov. Z zmanjšanjem za 20 odstotkov bo občina privarčevala 75 tisoč evrov, kar je na primer manj od vsote, za katero bo občina povečala sredstva, ki jih namenja za posodobitev parkomatov.

Radio Študent se pridružuje odprtemu pismu mariborskih nevladnih kulturnih organizacij. Še posebej pa smo ogorčeni nad neodgovornostjo, s katero rezi na rob pehajo Mariborski radio študent – Radio MARŠ. Ta že tako deluje na robu zmožnega z minimalnimi sredstvi, ki mu na primer ne omogočajo niti prijavljanja na razpise, pri katerih mora organizacija vložiti lastna sredstva. Še več, MARŠ deluje iz prostorov, ki so v lasti občine in za katere jim ta zaračunava tržno najemnino, najnovejši rezi pa se bodo najbolj poznali prav na teh najosnovnejših obratovalnih stroških, saj stroškov skoraj v celoti prostovoljnega dela pač ni mogoče še znižati.

Župna Arsenović je v nedavnem intervjuju v časniku Večer na vprašanje o rezih v kulturne programe povedal, da meni, da bi morale tudi kulturne organizacije najti del sredstev na trgu. Čeprav te organizacije v svojem pismu izpostavljajo, da so prav po teh merilih gospodarske uspešnosti koristne za Maribor, je treba preizpraševati že samo logiko teh zahtev.

Kaj je strategija Mestne občine Maribor na področju kulture, je povsem jasno že iz samega proračuna. Pod kazalniki za uspešnost kulturnih programov so navedeni število obiskovalcev ter odzivi v medijih in strokovni javnosti na te programe, pri področju kulture na splošno pa kot merilo svojega uspeha občina v prvi vrsti izpostavlja število obnovljenih ali novozgrajenih objektov kulturne infrastrukture. Kje je to mesto za MARŠ, katerega glavna produkta sta produkcija deficitarnega radijskega programa z vsebinami, ki jih ni mogoče slišati nikjer drugje, in hkrati vzhajanje neodvisnih in kritičnih novinark in novinarjev? Dejstva, da več lokalnih medijskih založnikov obvladujejo veljaki s takimi in drugačnimi povezavami s političnimi strankami, o čemer smo pisali tudi na Radiu Študent, župana očitno ne moti. Zdi se, da bi vrednost zdravih lokalnih neodvisnih medijev mariborska občina zaznala le, če bi se ti znašli med cilji evropskih projektov, na katere je občina tako ponosna. Ti napihujejo mestni poračun, a hkrati pomenijo, da zmanjkuje denarja za temeljne dejavnosti občine, kamor bi moralo spadati tudi vzdrževanje kulturne produkcije. Kot mariborske nevladne organizacije zaključujejo svoje pismo, denarja je očitno dovolj – letošnji občinski proračun je rekorden – vprašanje je le, kam se ga usmerja. Kulturnim zgradbam ali kulturi, medijski promociji ali medijem.

Odpoved: Uredništvo Radia Študent.