Zaradi obstrukcije prestavnikov ŠOU v svetu zavoda Radiu Študent grozi izguba polovice financiranja, onemogočena pa je bila tudi objava razpisa za novega direktorja. V ŠOU celo predlagajo imenovanje svojega direktorja na mesto vršilca dolžnosti direktorja RŠ.

Zakaj je Svet RŠ obstruiran?

Svet zavoda je organ upravljanja Zavoda Radio Študent. Ima sedem članov. Tri predstavnike izvolijo sodelavci in sodelavke Radia Študent, tri predstavnike ŠOU v Ljubljani, en član sveta pa je predstavnik zainteresirane javnosti. Trenutno mu predseduje Svit Komel. Akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent za sklepčnost sveta zavoda predpisuje dvojni kvorum. Za sklepčnost mora biti prisotna vsaj večina vseh članov sveta, obenem pa se morata seje udeležiti vsaj dva predstavnika ustanovitelja. Svet zavoda je med drugim pristojen za potrjevanje letnih finančnih potrdil, sprejemanje aktov Zavoda Radio Študent in razpisovanje volitev ter imenovanje direktorja in odgovornega urednika radia. Trenutna sestava sveta:Predstavniki ŠOU: Andrej Klasinc (direktor ŠOU), Aleksander Milićević (vodja poslanske skupine Povezani), Omar Smajlović (član Povezanih);Predstavniki RŠ: Svit Komel (predstavnik redakcij RŠ, predsednik sveta), Lovrenc Rogelj (predstavnik izvedbenih služb RŠ), Primož Pucelj (predstavnik zaposlenih);Predstavnik zainteresirane javnosti: dr. Rajko Muršič.

Zakaj Radio Študent potrebuje status nevladne organizacije?

Radio Študent ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, ki mu ga je podelil Urad za mladino pri MIZŠ. To mu omogoča tako kandidaturo na številnih razpisih kot tudi prejemanje različnih donacij (npr. iz dohodnine). Sredstva, ki so vezana na status nevladne organizacije, so lani znašala praktično pol proračuna.

Kaj vsebuje bojkotirana sprememba akta o ustanovitvi?

Sprememba Akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent je potrebna zaradi uskladitev z novimi pogoji neodvisnosti in neprofitnosti, ki jih je uvedla novela Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Glede na sestavo Sveta zavoda Radio Študent je zato potrebno zmanjšati predstavnike ŠOU, ki je oseba javnega prava, s treh na enega. Pogoj neprofitnosti po drugi strani predpisuje, kam se lahko prenese premoženje NVO v primeru njenega prenehanja. Kljub enomesečnim pogajanjem o ubeseditvi člena in čeprav je trenutno predlagano spremembo formuliral njihov lasten odvetnik, predstavniki ŠOU nočejo potrditi spremembe akta o ustanovitvi. Na neutemeljenost bojkota kaže predvsem dejstvo, da je ŠOU uskladitev temeljnih aktov s pogoji ZNOrg brez zadržkov potrdil svojima dvema drugima zavodoma, Študentskemu kampusu in Kersnikovi.

Zakaj do sprememb akta o ustanovitvi še ni prišlo?

24. marca je potekala redna seja študentskega zbora ŠOU, na kateri je bil na dnevnem redu tudi predlog spremembe akta o ustanovitvi Radia Študent. Še preden so študentski poslanci lahko glasovali o tej točki, je sejo zapostilo toliko prisotnih, da je seja izgubila kvorum. Po enem mesecu se seja še kar ni nadaljevala, zato Radio Študent javno poziva k nadaljevanju seje in sprejetju sprememb akta.

Kaj se je zalomilo pri razpisu direktorja?

Po aktu o ustanovitvi Radia Študent mesto za funkcijo direktorja s štiriletnim mandatom razpisuje svet zavoda. Akt določa posebej demokratičen postopek izvolitve direktorja, saj predvideva, da kandidati in kandidatke svojo vizijo dela predstavijo tudi aktivnim sodelavkam in sodelavcem, ki pred imenovanjem podajo svoje mnenje o kandidatih. Svet zavoda nato imenuje direktorja in pri tem upošteva izraženo podporo sodelavcev.

Mandat se trenutni direktorici Ani Kandare izteče konec junija. Član sveta Milićević je za vršilca dolžnosti direktorja Radia Študent predlagal direktorja ŠOU, Andreja Klasinca, kar ignorira vse demokratične varovalke, ki kolektivu Radia Študent omogočajo podajanje mnenja o ustreznosti osebe.

Tudi imenovanje odgovornega urednika ali urednice poteka podobno kot pri direktorju in ne more biti izvedeno brez sklepčnosti sveta.