Pričujoča oddaja je rezultat obiska dveh sodelavcev Radia Študent plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu med 4. in 7. julijem. Preden ob omembi plenarnega zasedanja zadremate, vas moramo opomniti, da je bilo tokratno zasedanje namenjeno drugi razpravi o brexitu in je bilo kot tako precej razburljivo. Tja sva se odpravila v pričakovanju zmedene deziorentiranosti s strani evropskih poslancev, saj se je zdelo, da je Brexit docela zamajal sam smoter njihove institucije. Če je z grško in begunsko krizo, začasno ukinitvijo Schengena ter z Brexitom zadnje leto zaznamovano z domnevno dezintegracijo Evrope sva pričakovala, da bo vzdušje v slonokoščenem stolpu evropskega združevanja zrcalilo to stanje.

Kaj čaka Evropsko unijo po Brexitu je vprašanje, na katerega ne mnenja analitikov ne politikov niso dala zadovoljivih odgovorov. Ne zato, ker bi naš prostor zasedali slaboumni eni in drugi, ampak, ker se  nahajamo v času zgodovine, ko je prihodnost preprosto nemogoče napovedovati. Preveč je spremenljivk, da bi ponujali rokohitrske odgovore, ki hkrati ne bi bili banalni. Zato bo naša smer ubrala drugačno pot, ne bomo se neposredno lotili dogodkov, ki jih imamo za prelomnice, jih razlagali in ugibali o njihovem pomenu, ampak bomo ubrali ovinek. Namen oddaje zato ni razglabljati o možnih posledicah brexita ali kako bi lahko na reformo azilne zakonodaje vplivalo slovaško predsedovanje, četudi so to teme, o katerih bomo med drugim v naslednjih uri govorili. Ne bomo torej govorili o prihodnosti političnega projekta povezane Evrope, ampak bomo naredili korak nazaj. Da bi lahko bolje mislili evropsko prihodnost, bomo zato raje izpostavili tisto, kar o njej pravijo drugi, tisti ki so izvoljeni, da razglabljajo o njej. Ti drugi pa niso kdorkoli, ampak politična smetana, neposredno izbrana s strani evropskega ljudstva.

In kaj pravijo ti drugi o skupni evropski bodočnosti, po tem ko Unijo čaka precedenčni primer izstopa? Nič manj kot to, da smo se znašli na zgodovinski točki, ko naj poženemo Evropo v novo dobo in odpremo poglavje uresničevanja skupne prihodnosti. Glede na videno dogajanje v parlamentarni dvorani britanski referendum nikakor vlil nezaupanja v to prihodnost, ampak je prej deloval kot katalizator, ki je poenotil politično voljo sredinskih političnih skupin obeh straneh v ideji federativnega povezovanja. Tokratna oddaja bo torej govorila o teh temah dasiravno ne bo o njih veliko povedala bomo pa vendarle posredovali vsaj kako se o njih govori. Se pravi, če ne drugega bomo skušali posredovati nek ščepec dvorne kulture in njihove govorice. Prisluhnite!

V oddaji so uporabljeni izseki govorov različnih evroposlancev in opravljenih intervjujev s poslancem socialdemokratov Bernardom Benifeiem in evroposlankama Tanjo Fajon (socialdemokrati) in Ulrike Lunacek (Zeleni).