Novice z Radia Študent: Kdo so klubski maratonci?
Vsak prvi teden v mesecu (pa še kdaj, če je treba) na Radiu Študent razpošiljamo novičnik z zadnjimi vestmi z naše radijske postaje. V nadaljevanju objavljamo novičnik za junij 2025. Če bi želeli prejemati prihodnje novičnike v svoj e-poštni nabiralnik, se lahko prijavite tu.
Spoštovane poslušalke in poslušalci ‒ Hannibal ante portas!
No, torej, zaskočilo nas je poletje, in to brez opozorilnega gaganja kvirinalskih gosi. Še pred tednom dni je bilo nekam hladno in mrakobno, kot bi bil maj bratranec v drugem kolenu težkega ljubljanskega novembra. (Le nekaj večerov tega sem srečal osebo, ki se je, preden se je zjutraj odpravila od doma, ‒ zelo modro ‒ odela kar v zimsko jakno. Mene je cel dan zeblo, nje pa ne. Vroče ji pa menda tudi ni bilo.) Dež je pokvaril še tradicionalno radijsko fotografiranje.
Medtem je Sonce, zakrito z varljivo zaveso oblakov, zahrbtno navilo svojo žarnico. Zagotovo še vedno uporablja sijalko z žarilno nitko, sicer se ne bi tako pregrevalo ‒ ni Sonca nihče obvestil o Zelenem prehodu?! To kliče po protestu ali vsaj peticiji na družabnih omrežjih. Pred nami je peklenska poletna vročina! Na srečo je ljubljanski občini po dolgih letih ‒ in letih ‒ uspelo na Slovenski cesti inštalirati ulični tuš. Rešitev pod šifro 27199 je bila na javnem natečaju Zbornice za arhitekturo in prostor izbrana leta 2016; postaviti bi jo morali že leta 2023; lani so nastali zapleti s »krivljenjem cevi« v Italiji; letos je cena v občinskem proračnu »za vsak slučaj« poskočila na več kot milijon.
Sicer pa si lahko zdaj oddahnemo. Radijsko sezono smo uspešno prebrodili. Ujeli smo roke za evropske razpise, izvedli smo avdicije, dogodil se je Tresk. Tudi radijski 56. rojstni dan je le še prijeten spomin, nič več ne krati spanca in sivi las organizatorkam (ki jim gre vsa pohvala in zahvala!). Fotografirali smo se (kljub dežju, saj nismo iz cukra). Vse smo obkljukali, vse opravili, vse izvedli. Jutranjci bodo z nami še en mesec, čaka nas poletni dremež v senci metaforičnih borovcev s kakšno predebelo knjigo, ki smo jo vedno nameravali prebrati, na nosu …
… Nikar tako hitro!
Življenje se ne ustavlja ‒ nasprotno, bolj je vroče, več se dogaja (da človek sploh ne ve, kaj bi sam s sabo, morda splezal na kakšno primerno dostojanstveno streho in izpljunil svoje srce, izbruhal svojo dušo na mimoidoče). Temperatura se dviguje (globalno in lokalno)!
Prihaja Klubski maraton 2025!
In letošnji klubski maratonci so ...
Celjski trap kolektiv načetih duš in opojnih beatov
Cottage, trije pobi iz Celja svoja krvaveča srca in razpletene jezike brusijo na spranih trap podlagah. Njihove besede skozi oblake žmohtnega dima in autotuna zadenejo v tisti košček spomina, ki ste ga poskusili zatreti. Vse bruke in postnajstniške tegobe, vsi kemično oplemeniteni večeri in njihovi rekviemi. Z emom navdahnjene verze trio preobleče v svež in barvit zvok trapa, ki kljub veletoku na tej sceni v zadnjih letih zveni drzno in izstopajoče. V kratkih rafalih čustev cottage izvržejo zamegljeno bistvo in publiko med razgaljanjem osebnih ran premamijo z dodelanostjo in glasbeno lepoto.
Soundcloud | Youtube | Instagram
Screamo ihta drvečih kitar in vokalov, prešvercana iz Trsta
Screamo svojat s hrupnimi brigadami združuje zamejske in italijanske glasbenike tržaške regije. Unikatno dispozicijo uteleša v hitrih, čustveno nabitih rafalih. Značilne posthardcorovske inštrumentale nadgradi s poetičnimi verzi, zraslimi na kosovelovski kraški prsti tržaškega zaledja. Falesia je dinamična in nepredvidljiva ihteča burja čustvenega razdejanja. Civilna zaščita priporoča stanje pripravljenosti in baje že ogreva screamo sirene.
Idrijski postpankerji klekljajo antisistemske našitke
Dobrodošli na pokopališču ambicij, kjer nihče ne kleklja, le s plašči poplesuje na postpankovske melodije. Gregorov je pank, ki ni več jezen, ampak samo še lucidno razočaran. Razpoke sive notranjosti bruhajo eksistencialno krizo kot mantro izgubljene generacije zavoženega sistema. Bend se v distorziranih melanholičnih melodijah upira apatiji, propadlim mestom in sobotni depresiji. Gregorov so poročilo z roba, sivi žarek, ki prepušča prostor za upanje.
Bandcamp | Youtube | Facebook | Instagram
Vrat zibajoči zaklad iz spalnične omare
Mariborsko-ljubljanski dvojec Januery v skriti škatli hrani dnevnik. Vanj na samosvoj način preliva osebni vsakdan in sodoben glasbeni moment. Široki paleti izpovednih motivov v verzih parira njuna zvočna dinamika, ritem, groove, vzponi in padci pa ustvarjajo izrazito celovito, z občutki prežeto glasbo in še neslišano igro slovenskega elektronskega neosoula.
Shoegaze meglica brutalne čustvene iskrenosti
Trio, ki ga ovija meglena vsakdanjost Ljubljanske kotline, je potopljen v sivino življenja in zveni kot plutje v čudovitem neurju žalosti. Internetni nihilizem pri moralno podhranjenih fejsbuk komentarjih privede do introspekcije in spoprijateljitve z notranjim svetom. Lars from norway sanjavo, brutalno čustveno iskreno gradi šugejzerski zvočni svet. Počasno, lepo razpadanje, emo antikonformizem. Hrepenenje po prisotnosti, ki polni praznine.
V nebo zazrti interplanetarni šesterec
Medžanrska posadka, ki s krmarjem Gajem Bostičem raziskuje nebesne pojave. MRK razmišlja onkraj meja zemeljskega, onkraj džezovskega, materijo črpa iz prostranstva in oddaja širok glasbeni spekter. Moderna fuzija kontrastov, ki je še posebej čarobna, ko doseže totalnost.
Upam, da smo vam malce zbudili skomine … a nismo tako kruti, ni vam treba tlačiti dodatnih dogodkov v že prenapolnjen junijski koledar. Turneja bo tudi letos šele jeseni, med septembrom in novembrom, ko bodo klubski maratonci prišli v vse bolje založene avtonomne mladinske centre in klube v vaši bližini. Toda ne dražimo vas povsem zastonj! Že kmalu boste klubske maratonce lahko slišali igrati na radijskih valovih! Našpičite oči, ošilite ušesa!
Če pa ste, spoštovana bralka in bralec tega novičnika, slučajno zaposleni v kakšnem mediju, izvolite nekaj slavospevnih besed o Klubskem maratonu:
»Klubski maraton Radia Študent od leta 2001 vsako leto išče, izkopava in razkriva presežke najnovejše domače glasbene produkcije. Kot izjemen in zanesljiv vir vzhajajočih imen, ki v nadaljnjih letih v velikem številu zaznamujejo milje mlade slovenske klubske in festivalske alternative, je uveljavljena institucija, ki ob ključni medijski podpori predstavlja optimalno izhodišče za prodor najzanimivejših novih glasbenih sil na slovensko alternativno glasbeno sceno. Glavno poslanstvo Klubskega maratona sta pronicljivo izpostavljanje še neuveljavljenih glasbenih ustvarjalcev ter ključna prva medijska in infrastrukturna podpora njihovih ustvarjalnih podvigov ter potencialov za nadaljnji glasbeni razvoj.«
You can quote us on that.
No, če se vam zdi čakanje do novembrske megle vendarle malo prehudo, napovedujemo pristanek tradicionalnega Praznika glasbe, v soboto, 21. 6., med 18.00 in 22.00 v Trnovskem pristanu. Da ne bo kdo rekel, da smo vas žejne peljali čez Ljubljanico!
Kaj pričakovati? »Primitivno glasbo za primitivne ljudi«, kot je ob neki nepovezani priliki rekla Premica.
Kaj se je kaj slišalo v etru?
Glasba: Ste že ujeli novo oddajo Multipleks sekvencer? O elektronski glasbi, produkciji in zvočni umetnosti vsak tretji petek v mesecu ob 20. uri razpreda Urban Mihevc.
Politika: Začela se je nova sezona zunanje komentatorske oddaje Terminal! Kdo so novi Terminalovci? Predstavila jih je urednica APR, Tia Kozjek.
Kultura, za zamudnike: Val Zalaznik je pripravil tridelni radijski dokumentarec o »Starovercih«. Kdo so, kaj so in ‒ pa so res?
Politika: Intervju s Salehom Sidmustafo, predstavnikom fronte Polisario v Nemčiji, o situaciji v Zahodni Sahari je pripravila Vida Krevs.
Glasba: Prva v ciklu oddaj o umetni inteligenci, glasbi in družbi. Do konca junija boste lahko slišali še dve.
Kultura: Ob rojstnem dnevu je izšla prva radijska pesmarica! Več o njej tu. Kdor bi pesmi samo poslušal, ne pa tudi bral, naj ušesa pristavi tu. Kmalu pa bo na voljo tudi v spletni trgovini RŠ.
Za konec ob vstopu v pokvirjeni junij še eterski izpad dragega nam špikerja Patrika:
Mavrica je samo na nebu.
»Jaz bi tle še enkrat poudaru: Mavrica. Ni. Na. Kurčevem. Nebu. Mavrice nikjer ni, to je samo faking trik svetlobe, samo sipanje svetlobe skozi fino razpršene kapljice v zraku, ki da videz mavrice. Mavrice ni. Ni faking Bojana, ki se zapele čez nebo s svojo pofukano Zastavo in nariše mavrico čez nebo. Desničarji glupi ste! To ni res! Mavrice ni na nebu, mavrica je simbol in kot tak obstaja in na zastavah in povsod in to morte sprejet. Dejte si rajš narest značko: ‘Sem zagoveden pezde, ki ne priznava svoboščin drugih ljudi.’ Ne pa se mi tle it neki: ‘Mavrica je samo na nebu’.«
Včerajšnji otvoritvi pokvirja 2025 iz kluba Monokel lahko, če ste ga zamudile v etru ali na lokaciji, prisluhnete na spletni strani.
Pohvale, pripombe in pisma bralcev sprejemamo na @email, po želji jih tudi objavimo.
__
Podobo Klubskega maratona 2025 je oblikoval Matic Brinc.
Lektura: Tajda Jerkič
Dodaj komentar
Komentiraj