"Slavni Trg svobode", Tržič

Poslušalke in poslušalci, v prvi oddaji nove sezone rubrike Pazi drek se nam obeta prava pravcata antropološka poslastica. Odpravljamo se med domorodce severne Gorenjske, kjer bomo raziskali teritorialno središče avtohtonega plemena Tržičanov - slavni Trg svobode. Za uspešen sprehod po tej centralni ulici bisera med gorami moramo najprej razumeti totemsko-fenomenološki koncept firbca. Gre za posebno stanje zavesti, ki je večini Tržičanov dosegljivo celo brez uporabe psihoaktivnih substanc, seveda pa bi brezsramno lagali, če bi predpostavljali, da etanol stanja ne potencira. Firbc je kombinacija zavisti in radovednosti in je odločilno vplival na arhitekturni razvoj središča mesta Tržič, Trga svobode.

Začnimo na začetku. Na Trg svobode, ki je bolj ulica kot trg, vstopimo s Predilniške ceste. Ta se je še eno križišče nazaj imenovala Ste Marie aux Mines (izg: sanmari o min) po pobratenem francoskem mestu v Alzaciji, ki Tržiču in njegovim prebivalcem daje mednarodno dimenzijo. Na vstopnem križišču Trga svobode nas najprej pričakata most in socialistično realistični poslovni objekt, v katerem domujeta restavracija in po novem fast food kebab in burger. Slednji je unikum, kljub pestri demografski sestavi Tržiča, ki je posledica močne industrije v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Šele s prečkanjem mostu se zares zavežemo k duhovni izkušnji obiska centra Tržiča, na kar nas opomni tudi znak - cona 30. Nadalje ulico sestavljajo stavbe s klasicističnim zaporedjem pročelij in značilnimi portali, ki so nedvomno posledica velikega požara leta 1811 in posledične obnove mesta. Na koncu Trga svobode nas čaka cerkev Svetega Andreja, do tja pa vse, kar je antropološko relevantno.

Končno imamo priliko uporabiti nedavno osvojeni koncept firbca oziroma pokazati na njegove arhitekturne manifestacije. Na Trgu svobode je namreč dvakrat opaziti firbc okno. Okno, ki je postavljeno izven fasadne linije in s katerega je mogoče gledati vzdolž ceste vzporedno s hišo, ne da bi ga bilo treba odpreti. Prisotnost firbca in firbc okna je povezano z menjavo lastnikov hiš na Trgu svobode. To je menjava avstrijske in češke buržoazije z ljubljanskim vikendaškim malomeščanstvom ter kasneje s tržiškim wannabe malomeščanstvom. Kulturo firbca gojijo tudi lastniki lokalov in trgovinic v središču mesta. Tem spiritualnim naslednikom ladenbesitzerjev (izg: ladenbezicer) ne uide niti najmanjša sprememba videza meščanov ali sprememba njihovega gmotnega stanja. Seveda pa do firbca nimajo vsi mitičnega odnosa. Na to opozarja grafit subverzivnega tržiškega mladeža, ki zagovarja radikalen prelom s tradicijo. Grafit upodablja firbc okno, zraven pa je zapisano: “vsak dan firbcam, v nedeljo pa k maši”. Prednost grafita je strateška lega ravno nasproti cerkve Svetega Andreja.

Ob povedanem nas torej ne bi smelo presenetiti dejstvo, da je zunanji izgled izredno pomemben za tržiške domorodce. To se kaže tudi v tem, da je na slabih 500 metrov dolgi ulici kar 5 frizerskih salonov. To postane skorajda groteskno, ko omenimo da ulica premore le 2 kafića in eno pekarno.  

Trg svobode kljub generičnemu imenu ponuja izjemno sociološko izkustvo, primerljivo z opazovanjem zvezde padalice. Za razumevanje specifične domorodske hierarhije, etičnega kodeksa in obredov prehoda pa je potrebno bivanje ob sotočju Mošenika in Tržiške Bistrice v daljšem časovnem intervalu.

ODPOVED: Vaš endemitski vodič po ulici gorenjskega bisera je bil Zupan.