Friškowc

Friškowc je kos ljubljanja, ki skrbi za prečenje tistih bolj pomembnih dejavnikov mesta in je na eni strani logistični višek, na drugi pa lajša bolečine v križih pehote in plehote, ki manevrira po tej zeleni prestolnici smoga.

Friškowc je ulica dolga približno 200m a kljub majhnosti ni nič manj pomembna, saj je ena glavnih zatočišč onih, ki bi radi parkirali kar prav pred pragom, bodisi matke Metelkove, bodisi Valterja, bodisi frizerke Erike ali avtopralnice ali pa celo tistih, ki neumorno verjamejo v našo kulturno politiko in verjetnost pridobivanja drobiža iz tega podhranjenega hrama kulture.

Friškowc je pred časom veljal za prostor glihanja dolgov in balansiranja človeške neumnosti, kajti tam ste se lahko oglasili na vislice ali za hitrejšo spravo kar giljotino. Kjer danes kraljuje nekaj velikih meščanskih hiš, je bilo včasih rdeče dvorišče, polno pravice.

S Friškowca pa prihaja tudi tisti del meščanstva, ki je glavnina moralne neomadeževanosti tega prelepega Belega mesta, in ki skupaj s kolegi iz okolice bikofeta, roga, kuda prešerna in še kakega čistega kotička ljubljane tvorijo jedro pravičnežev in včasih tudi rabljev, ki imajo za smrtnega sovražnika kulturo, mladino in kakršnokoli zabavo. Avtor stanujoč na dotični številki 2, s pogledom iz balkona direktno na vhod kanala nič, se na tej točki zavezuje da za vsak klic na policijo s strani sosedskega pravičneža v imenu JRM, obljublja prijavo tega petičneža organom pregona v imenu javnega nereda in nemiru oz. Javne pravice do netoleriranja glupih sosedov.

Friškowc je sicer ulica, ki vas odpelje lačnega od Menze pri koritu do Valterja, ali pa tudi od Gromke do Kliničnega, odvisno kakšen je vaš čut za feštanje. Občasno je scalnica in kozlalnica, predvsem ob vikendih, sicer pa ulica kjer se znajde marsikdo marsikdaj a ne marsikje vendar le na Friškowcu.

Sirene, žurerje, đankse, rešilce in helikopterje s friškowca posluša Brgs.