V maju 2010 se je zgodil za igričarsko sceno precej prelomen dogodek, izšel je namreč prvi Humble Indie Bundle. Ekipa danes nezgrešljivega portala je dobila idejo, da bi v šopek nabrala nekaj nadpovprečnih neodvisnih iger, jih kupcem ponudila po ceni, kakršno sami želijo, in ob tem del dobička podarila z videoigrami povezanim dobrodelnim ustanovam. Čeprav prodaja v t.i. bundlih v tistem času ni bila nič strašansko revolucionarnega, je nekaj v celotni formuli očitno delovalo, saj je projekt v enem tednu avtorjem prinesel več kot milijon dolarjev, in kar je še toliko bolj pomebno, pričel dolgoletno tradicijo denarnici prijaznih ponudb kvalitetnih neodvisnih špilov. Še danes vsakih nekaj tednov objavijo nov sveženj naslovov, ki so na voljo že za en dolar, dodani pa so tudi mesečni skrivnostni paketi, občasni snopiči stripov, knjig in programja ter stalna ponudba v običajni digitalni prodajalni iger.

Na račun opisanih prodajnih uspehov so se, sploh v uvodnih edicijah projekta, vključene igre nemalokrat bliskovito razširile med ljudi in dosegle kultni status, zato ni presentljivo, da smo številne izmed njih že predstavljali v Pritiskavcu. Danes ne bo nič drugače, kakopak, sicer bi bil pričujoči uvod povsem neumesten. Na jedilniku imamo namreč člana čisto prve Humble Bundle izdaje: platformščino po imenu Gish.

Naslov je bil izvorno izdan debelih šest let pred paketno akcijo, v maju 2004. Za psevdonimom Cryptic Sea so se skrivali avtorji Alex Austin, Josiah Pisciotta in Edmund McMillen, od katerih ste za tretjega verjetno že slišali - možakar je v nadaljevanju plodne kariere med drugim naredil tudi Super Meat Boya in Binding of Isaac. Kakorkoli že - igra je generalno gledano navadna platformščina, v kateri upravljamo brezoblično kepo katrana po imenu Gish. Osnovna mehanika, okrog katere je zgrajena, je zmožnost nekakšnega spreminjanja oblike oz. agregatnega stanja - s pritiskom na tipke lahko naslovnega junaka naredimo bolj spolzkega, bolj lepljivega ali tršega. Naštete sposobnosti so nujno potrebne za učinkovito prečenje vse manj gostoljubnega terena v igri in če smo uvodoma še nespretni pri njihovi rabi, po nekaj stopnjah prstne vadbe postanemo elegantnejši - občutek je podoben tistemu, ko nam v Wormsih rata kaka frajerska poteza z ninja rope-om. Pod sekundarni žanr bi torej lahko navedli fizikalna ugankarica.

Kot je pri platformerjih od vedno navada, igra ne vsebuje obilnih količin zgodbe. V očitni referenci na Super Maria Gishevo partnerico ugrabi glavna negativka, njegova ljubosumna sošolka iz osnovne šole, in jo zvleče s sabo v kanalizacijsko omrežne. Cilj igre je tako enostavno prepotovati vse stopnje in nazadnje premagati zaključno šefico. Grafična podoba se opira predvsem na McMillenovo temačno risanje - po lastnih besedah že od nekdaj najraje riše pošasti. V glasbeni podlagi najdemo dokaj eksperimentalne rockerske riffe, v tistih nekaj drobcih zgodbe, ki pridejo do nas, pa brezkompromisen humor. Težko je našteti kaj dosti več, ker gre resnično za neodvisen naslov izpred skoraj petnajstih let, ko so bila produkcijska sredstva še toliko manj dostopna.

Če želite Gisha igrati danes, imate na voljo več možnosti. Na Steamu po nekih neverjetnih okoliščinah zanj še vedno zaračunavajo 10 dolarjev, zato vam to opcijo odsvetujemo. Raznorazna spletišča z digitalnimi ključi, kot je denimo G2A, igro ponujajo za dosti bolj realen dolar in še malo, za najvarčnejše pa je na voljo brezplačna, odprtokodna različica. Avtorji so na neki točki namreč objavili izvorno kodo celotne igre in skupnost je pod imenom FreeGish ustvarila delujočo zastonjsko različico brez avtorskih avdiovizualnih vsebin. Igra brezhibno deluje na vseh treh največjih namiznih operacijskih sistemih, tako da ni med vami in kosom indie zgodovine nobene resne ovire več. Kar pogumno skočite v kanalizacijo.