Onikrat, ko smo v Pritiskavcu Gold razpredali o strateških igrah, smo med debato naleteli na ideološko dilemo, težko skoraj tako kot tista, ali je treba gris in kakav pred zaužitjem zmešati. Sprli smo se okrog vprašanja, katere so bolj prave strategije - realnočasovne ali potezne. Kot penzionisti pred sodiščem smo krvoločno zagovarjali vsak svojo opcijo. Levičarji smo se sklicevali na nadčloveške sposobnosti korejskih mojstrov Starcrafta in vztrajno neumrljivost legendarnega Age of Empires, medtem ko so konzervativnejši sogovorniki odmahovali z rokami in razglašali naše ljubljence za nič več kot telovadenje po miški in tipkovnici. Prave strategije, so rekli, so takšne, kot jih delajo njihova gnada presvitli gospod Sid Meier. Od igralca ne terjajo hitrih refleksov, temveč jeklene živce, preudaren um in zloveščo pretkanost. No, če ste se prepoznali med slednjo, bolj desno grupacijo, vam bo današnja edicija Pritiskavca pisana na kožo. Pobliže si bomo namreč ogledali eno najboljših poteznih strategij v zadnjih nekaj letih - Invisible Inc.

Igra prihaja iz kanadskega neodvisnega studia Klei Entertainment, ki se je podpisal pod hrpo uglednih naslovov, kot so Mark of the Ninja, Don’t Starve in Shank. Že naštete so si bile med sabo v marsičem precej različne, zato drzen skok studia v strateške vode ne preseneča, temveč kvečjemu utrjuje vtis o nadžanrskih sposobnostih kanadčanov. Igra nas postavi v vlogo vodje privatne vohunske agencije v distopičnem znanstvenofantastičnem svetu. Skozi uvodno animacijo navrže zametek zgodbe o tem, da so nam prišli na sled in da smo morali na hitro pobegniti, kar je ravno dovolj, da vse skupaj spravi v pogon, nakar se začne tisto, po kar smo v resnici prišli - misije.

Že po nekaj minutah je jasno, da se naslov brez sramu zgleduje po serialu X-COM. Z zemljevida sveta izberete eno od nalog, ki je na voljo; nanjo pošljete maloštevilno ekipo agentov, nakar jih prestavljate naokrog in poskušate v vsaki potezi čimbolje izkoristiti omejeno število akcijskih točk. Pri bojevanju poskušate nasprotnike ujeti nepripravljene, saj se direktna konfrontacija praviloma ne konča dobro. Skozi naloge prejmete določeno količino finančnih in drugih sredstev, vaša ekipa pa pridobiva izkušnje in se razvija, tako da je njihova potencialna izguba še toliko bolj boleča.

Ne razumite me napak, podobnost z eno bolj čislanih poteznih strategij nikakor ni kritika. Poleg tega je Invisible Inc. bistveno več kot navaden klon, v mehaniko vnese obilo svežih pristopov in mehanik, ki jo delajo še bolj zasvojljivo. Hekanje denimo podobno kot v nedavno opisanem Gunpointu izvajamo s preklopom v alternativni pogled, ki nam omogoči nadzor nad elektro napeljavo. Naloge se generirajo proceduralno in so posledično vsakič drugačne, se pa delijo v štiri skupine glede na to, kaj nam bo uspeh prinesel; včasih vdremo v finančno ustanovo zaradi gotovine, drugič se pretihotapimo v genetski laboratorij in apgrejdamo svoje agente.

Prehod med načinoma nenadjebljiva-nevidna-ninđa-v-senci in o-fak-opazili-so-me ni tako trd in nenaden, kot je v žanru običajno, temveč je izveden povsem na novo, s števcem za stopnjo alarma. Ta v odvisnosti od časa in vaše neprevidnosti raste postopoma, kar vas deloma razbremeni, deloma pa spravi v konstantno stanje rahle panike. Tu je še opcija previjanja časa nazaj, ki vam omogoči, da nekajkrat na misijo - natančna številka je odvisna od izbrane težavnosti - skočite potezo ali dve nazaj in popravite svoj zajeb. Če potegnemo črto: polna kapa inovacij in, kar je najlepše, izgleda so bile konkretno pretestirane. Nikoli nič ne štrli ven, vse je pološčeno v enovito, uravnoteženo celoto.

Od neodvisnih iger dandanes že skoraj nepravično pričakujemo kvalitetno umetniško izvedbo in Invisible Inc. na tem področju ne razočara. Izpiljena izometrična grafika je risankasta na geometrijsko-tehničen način in s tem več kot dovolj precizna za žanr zafukane potezne strategije. Elektronska glasbena podlaga ni ravno nekaj, kar bi si zapekli za v avto, ko greste na morje, a korektno opravi svoje delo ustvarjanja ambienta. Morda bi kdo rekel, da manjka zgodbe, na kar bi mu odvrnili, da se nekje enostavno mora poznati neodvisna izvedba z omejenim budžetom. Sploh pa Invisible Inc. ne boste igrali, da bi izvedeli, kaj se je na koncu zgodilo špijunom, temveč zato, ker imate radi šahovsko tuhtanje.

Špil je bil najprej izdan za namizne računalnike leta 2015, nato pa lani še za Playstation 4 in iOS. Na račun njegove starosti se ga trenutno po digitalnih tržnicah dobi za manj kot 5 evrov, kar je zanemarljiva vsota, sploh ob misli na to, koliko časa lahko vržete vanj. Seveda pa je vse odvisno od tega, ali ste tip človeka za potezne strategije. Če ja, potem veste vse in mi ni treba iz riti vleči poetične povedi za zaključek.