V železnem repertoarju računalniških strategij je izgradnja in obramba utrdb skoraj obvezen del. Veterani Age of Empires in podobnih špilov se boste gotovo spomnili spektakularnih trenutkov, ko ste udarili po nasprotnikovem zidovju s katapulti in okovanimi vitezi, oni pa so vam milo za drago vračali s točo puščic iz varnega zavetja gradov in stražnih stolpov. Z dobro strategijo ste dobro utrjeno mesto razsuli v kadečo se ruševino, posejano s trupli. Če ste se ušteli, ste lahko svojo razbito vojsko le še povlekli domov, kjer ste poparjeno čakali na neizogiben protinapad. Drama ob obleganju mesta, ki ste ga gradili celo igro, je bila dovolj zanimiva in pristna, da so jo poskušali reproducirati tudi ostali špili – z legendarnim Strongholdom na čelu.

Igra z naslovom Kingdom, predmet tokratnega Pritiskavca, je dedič tovrstnih strategij, čeprav po videzu niti od daleč ne deluje tako. Dogaja se zgolj v dveh dimenzijah, kar pomeni, da se vaše mesto širi in razvija zgolj v levo in desno stran zaslona. Operiramo zgolj z eno valuto, t.j. z zlatimi kovanci, ki nadomeščajo vse vrste surovin. Namesto standardnega načina, kjer kot neznano božanstvo usmerjate svoje podložnike, boste v tej strategiji udeleženi prvoosebno, v obliki kralja ali kraljice, ki s konjem galopira od enega do drugega dela in podeljuje ukaze. In končno, za igranje potrebujete le tri smerne tipke. Z eno boste galopirali v levo, z drugo v desno, s tretjo pa boste spuščali kovance ter z njimi novačili nove podložnike ali izgrajevali nove stavbe. Sliši se preprosto, a bilo bi zmotno, če bi zaradi naštetih minimalističnih elementov igro obravnavali kot poenostavljeno. Kingdom je napeta, živčna igra, polna malih nians.

Čez dan boste tako lovili, kmetovali in izgrajevali. Ponoči pa se situacija obrne; iz gozda namreč pribežijo peklenski stvori, bitja nečloveškega videza, ki napadejo vaše obzidje. Včasih jih pride le peščica, tako da jih vaši lokostrelci prestrelijo, še preden bi lahko podrli obzidje in vam naredili škodo. Včasih jih pride malo več in napadejo iz ene ali druge strani ali celo obeh hkrati. Na vsakih nekaj dni pa nastopi krvava luna, ko se usujejo na vas kot roj čebel; porušijo vam zidove, razženejo prestrašene prebivalce in se spravijo nad vas. Vsak od stvorov vam bo iz malhe izmaknil en kovanec. In ko vam bo zmanjkalo kovancev, vam bodo izbili krono. In ko ostanete brez krone, niste več poglavar svojega kraljestva in vaše igre je konec. Pozabite na shranjevanje, začeti boste morali od začetka.

Kingdom je tu naravnost brutalen in neusmiljen – četudi ste celo uro skrbno izgrajevali svoje mesto, vas lahko že najmanjša napaka, kot je nepopravljeno obzidje ali prešibek stražni stolp, stane vsega. Napadi se namreč stopnjujejo: na začetku vas napadajo samo manjši škrici, ki umrejo po enem ali dveh udarcih. Sledijo jim večji troli, ki tudi utrjena obzidja sesujejo že z nekaj udarci. Po nekaj preživetih nočeh jim sledijo še odvratni lebdeči monstrumi, ki obzidje kratkomalo preletijo in se omastijo na vaših vojakih. Meja med preživetjem in popolnim porazom je tako vseskozi tanka; večkrat boste celo vzdržali kakšno invazijo, a boste v njej utrpeli takšne izgube, da vas bo že manjši napad naslednje noči spravil na kolena. Kingdom s stopnjevanjem težavnosti tako ohranja izziv za igralca in mu preprečuje, da bi si tekom nekajurnega igranja privoščil serijo slabih odločitev ali odmor.

Da gre v vseh ozirih za dobro domišljeno igro, pričajo ostali elementi. Očarljivo starinska grafična podoba prikliče nekaj nostalgije na devetdeseta leta, obenem pa je za potrebe špila več kot dovolj pregledna in včasih pričara celo kakšno presenečenje. Atmosferična glasba gladko poseka marsikateri visokoproračunski projekt in si je že prislužila samostojno izdajo na internetih. Oboje se odlično poklopi v trenutkih največjega suspenza, ko po celodnevnem grajenju končno nastopi noč in z njo napeto čakanje na naslednji napad. Od ostalih strategij se loči tudi po tem, da smo v njej udeleženi kot dejanski umrljivi protagonisti, ne pa kot nedotakljivi bogovi, ki opazujejo z nebes.

Morda edina manjša pomanjkljivost Kingdoma se skriva v tem, da je igro mogoče zmagati. Sicer bo za to potrebnega precej discipline in sreče, a vendarle si predstavljamo, da bi bilo mogoče celo bolje, če vam igra ne bi ponudila zmagovalnega scenarija, ampak bi vas preprosto vrgla v preživetveni način. To pomeni, da bi preprosto pošiljala nad vas težje in težje preizkušnje, dokler ne bi izgubili, potem pa zapisala vaš high score, torej število dni, ki ste jih uspeli preživeti. Da ne bo pomote, igro lahko že sedaj igrate na takšen način, predvidevamo pa, da lahko kaj podobnega napravijo tudi prihajajoče modifikacije.

Kingdom je tako po dveh letih vendarle prilezel iz svoje testne različice, ki mu je med poznavalskimi navdušenci prinesla kar precejšnjo slavo. Sicer jo na internetu še vedno lahko preizkusite brezplačno. Saj ne, da bi bil sicer nevemkako drag; Kingdom vas bo na Steamu brez popustov stal 10€, s priloženim soundtrackom pa še tri evriče več. Porazi že dolgo niso bili tako zabavni.

Preklinjajoč svojo usodo in krono je jahal Rasto. S finančno injekcijo ga je potolažil gameplay.si.