Gora kode
Gost oddaje je Otto Richter, izvršni direktor neprofitne organizacije Codeberg, ki zagotavlja spletno gostovanje za git in sorodnih storitev za prosto in odprto kodne projekte. Otto je bil najin gost pred tremi leti, ko sva imela serijo oddaj o kampanji GiveUpGithub ter alternativah GitHubu. Da malo osvežimo spomin, kampanjo #GiveUpGithub je sprožila koalicija organizacij s Free Software fundacijo, ko se je izkazalo, da je lastnik platforme GitHub, kdo drug kot Microsoft, na odprtokodnih projektih, katerih koda je gostovala na GitHubu, učil svoj umetnointeligenčni produkt Copilot, ki je kasneje kopiral kodo, zaščiteno z licencami proste programske opreme, vendar ni predlagal tovrstnih licenc na kodi, ki jo je predlagal. Proti GitHubu je bila sprožena tožba, uporabniki pa so mrzlično iskali alternativne platforme, kjer bi lahko gostovala izvorna koda njihovih prosto in odprtokodnih projektov. Codeberg je ponudil takšno alternativo, ki ni profitno naravnana in so zato njeni interesi veliko bolj poravnani z interesi njihovih uporabnikov. Brez profitnega motiva, namreč tudi izgine motiv za izkoriščanje podatkov uporabnikov.
Danes se bomo bolj osredotočili na samo organizacijo Codeberg, ki je v zadnjih treh letih močno zrasla. Danes na njej gostuje skoraj 260 tisoč projektov, ki jih razvija 160 tisoč programerjev. Precej velika sprememba, ki se je zgodila na Codebergu, pa je bilo odcepitev od programske opreme Gitea, in vzpostavitev novega projekta Forgejo. Programerji po domače rečemo, da so forkali projekt.
Še ena težava, s katero so se spoprijeli na Codebergu, so bile poplave botov, ki so zbirali podatke za AI bote. Težava, ki sva jo obdelala že v nedavnih tehnoklistirjih Vsiljivi pajki in Botnet kot poslovni model. Težava s katero smo se srečevali tudi v samogostiteljskemu kolektivu Kompot. Codeberg je svojo platformo zaščitil s storitvijo Anubis, na Kompotu pa smo, po nasvetu Otta uporabili programsko opremo Go Away. Obe delujeta po principu, da morajo obiskovalci spletne strani, preden do nje dejansko pridejo rešiti nek izziv in s tem dokazati svojo avtentičnost.
Novice
Gemini AI na Androidu
Glede na to, da smo sredi kampanje Konec 10, in je eden od razlogov, zakaj presedlati z Windowsov na operacijski sistem, ki bolj spoštuje uporabniško zasebnost, prej omenjena funkcionalnost Recall, torej pogosto shranjevanje slik zaslona, ter učenje umetne inteligence s temi slikami, kar predstavlja potencialni vektor napada in možnosti zlorabe zasebnosti, lahko povemo, da je precej podobno funkcionalnost napovedal tudi Google pri skoraj njihovem operacijskem sistemu za pametne mobilne naprave Android. Google umetno-inteligenčni produkt Gemini AI bo po novem treba ročno izključiti, tudi če ste pred tem že izključili Gemini Apps Activity. Če Geminija ne boste izključili bo s posodobitvami zelo verjetno dobil dovoljenja za branje vaših kratkih sporočil, WhatsAPP sporočil in koristnih storitev v originalu Utility. Skratka, podučite se in poskrbite, da vaši osebni podatki ne bodo odtekali, tudi če mislite, da nimate nič za skrivat. Nekateri uporabniki so javljali, da se aplikacija, ki se je nekoč imenovala google assistant (zadevščina, ki se je aktivirala, ko si rekel “ok google”), kdaj samodejno zamenja za gemini AI. Ki ga je najbolje kar izbrisati.
V ZDA so protesti proti Microsoftu in Palantirju zaradi sodelovanja pri genocidu nad Izraelom
V ponedeljek so se pred pisarnami podjetja Palantir v New Yorku, Seatlu, Palo Altu in Denveru ponovno protestno zbrali aktivisti zaradi sodelovanja podjetja v genocidu nad palestinci, sodelovanju pri deportacijah ICE in širjenja nadzora nad ameriškimi državljani. 6 protestnikov je policija aretirala v New Yorku. Glede na poročilo posebene poročevalke Združenih narodov za Palestino, genocid poleg Palantirja od velikih IT multinacionalk neposredno podpirajo tudi Google, Meta, Cisco, Alphabet, airbnb, booking.com in Amazon. Skratka še več razlogov za opustitev Windows operacijskega sistema.
Kanada je preklicala uvedbo digitalnega davka
Konec junija so ZDA preklicale trgovinska pogajanja s Kanado, zaradi digitalnega davka. Gre za precej podoben davek, o katerem je tekla razprava tudi v Sloveniji in širše v Evropski uniji, torej da se velike multinacionalke obdavči glede na njihov promet v posamezni državi in ne glede na dobiček. Velike IT multinacionalke se namreč plačilu davkov zlahko izognejo. Eden od načinov izogibanja plačilu davkom je, da prek svoje podružnice v davčni oazi, drugi podružnici v državi z normalno obdavčitvijo prodajo licence za svojo pogramsko opremo in s tem prikažejo izgubo v državi, kjer obdavčitev ni majhna. Z izogibanjem plačila davkov imajo tovrstna podjetja veliko konkurenčno prednost pred manjšimi lokalnimi podjetji, ki se plačilu davkov ne morejo izogniti. Kanada je nato uvedbo digitalnega davka preklicala in ameriška administracija se je vrnila k trgovinskim pogajanjem in preklicala povišanje uvoznih dajatev za kanadska izvoznike v ZDA.
Julija je medijska hiša poročala, da so pridobili interne, še ne objavljene dokumente Evropske komisije, ki nakazujejo, da bi EU utegnila sprejeti podobno odločitev. Več o digitalnem davku lahko prisluhnete tudi v tehnoklistirju z enakim naslovom, ki sva ga pripravila pred 5 leti.
Trawler malware v razširitvah za brskalnike
John Tuckner je v začetku julija objavil odkritje knjižnice Mellowtel, odprtokodnega vstavka v razširitve brskalnikov, ki razvijalcem omogočajo deljenje pasovne širine uporabnic in uporabnikov za stranke podjetja. Namen je pogosto skeniranje podatkov širom interneta za podjetja, ki z njimi hranijo velike jezikovne modele. Na tak način lahko razvijalci (dovolj) popularnih rešitev dobijo plačano uporabo virov svojih uporabnikov, podjetje Mellowtel pa zadrži kar 45% prihodka. Seznam spornih razširitev najdeš v povezanem članku. Ali anubis / go-away uspešno branita pred tovrstnim skeniranjem nama zaenkrat ni znano.
Dodaj komentar
Komentiraj