V tokratni Vsemogočni travici se bomo od konoplje izjemoma premaknili k čiliju.To v prehrani čislano papriko pekočih plodov z gandžo povezuje vpliv na endokanabinoidni sistem, ki odpira nove možnosti zdravljenja predvsem pri trebušnih nevšečnostih in boleznih.

Eno zadnjih raziskav o delovanju kapsaicina, pekoče učinkovine čilija in drugih sorodnih paprik, ki so ga v manjših odmerkih dajali mišim, so  v začetku prejšnjega leta opravili na ameriški Univerzi Connecticut in prišli do zanimivih rezultatov. Raziskovalci so opazili zmanjšanje vnetij v črevesju, pri miših, ki so bolehale za diabetesom tipa 1, pa je kapsaicin pozdravil tudi to nadlogo. Podrobnejša analiza je pokazala, da je razlog za to delovanje endogenih oziroma človeškemu telesu lastnih kanabinoidov, natančneje anandamida.

Kapsaicin se veže na receptorje TRPV1 in s tem zniža temperaturo, ki je potrebna za njihovo aktivacijo. Že sobna temperatura je dovolj, da dobimo pekoč občutek, čeprav sama učinkovina ne povzroča kemijskih opeklin oziroma drugih podobnih poškodb tkiva. Možna so vnetja, ki naj bi nastajala kot imunski odgovor organizma na vzburjenje nevronov. Zaradi pričakovanega odziva imunskega sistema so raziskovalci predvidevali, da se bodo težave miši s sladkorno boleznijo in vnetji poglobile, kar pa se ni zgodilo.

Vezava kapsaicina na receptorje TRPV1 je namreč pri miših povzročila tudi povečano produkcijo anandamida v njihovem telesu. Ta endokanabinoid, ki nastaja v predelu prebavil, po kanabinoidnih receptorjih CB2 v enteričnem živčnem sistemu uravnava apetit in energetsko ravnovesje, kot ugotavljajo ameriški raziskovalci, pa pomaga tudi pri uravnavanju imunske tolerance v črevesju in trebušni slinavki. Pri tem naj bi bilo bistveno delovanje posebne vrste imunskih celic z oznako CX3CR1, ki z zaposlovanjem makrofagov, vrste belih krvničk, zavirajo vnetja in imunsko reakcijo.

Ključno vlogo endogenega kanabinoida pri zmanjšanju vnetij in diabetesa je potrdila njegova izolirana uporaba, saj so avtorji raziskave Univerze s Connecticuta z neposrednim doziranjem anandamida mišim prišli do enakih zaključkov. Fitokanabinoidov, prisotnih v kanabisu, niso preizkušali. Rezultati po mnenju vodje raziskave, Pramoda Srivastave, predstavljajo dobro osnovno za nadaljnje proučevanje terapevtskega potenciala anadamida in endokanabinodiov, zlasti ko gre za bolezni v predelu prebavil. Z raziskavami v Connecticatu nadaljujejo.