V peti sezoni Vsemogočne travice bo rubrika na sporedu redkeje, vsakih 14 dni, izmenjajoč se z Lanx Saturo Mateja Jankoviča. Kot se po večmesečnem premoru spodobi, bomo prvo oddajo namenili pregledu dogajanja na področju konoplje v tem času. Ob državah, ki so tako ali drugače legalizirale gandžo, se bomo dotaknili tudi vzpenjajočega se biznisa s konopljo in se spomnili marihuana marša v Beogradu, pregled pa bomo zaključili v domačih sodnih dvoranah.



Da je posel z gandžo vse večji trend, dokazuje reakcija borznih trgov na poletno dogajanje v Združenih državah Amerike. Ameriški Urad za boj proti drogam (DEA), je kanadskemu podjetju Tilray, ki se ukvarja s proizvodnjo konoplje in konopljinih izdelkov za medicinsko uporabo, dal dovoljenje za uvoz le-teh v Kalifornijo za kasnejša izvajanja kliničnih preiskav, kar je povzročilo skokovito rast delnic podjetja. Če je bila delnica Tilraya, ki je kot prvo tovrstno podjetje kotiralo na Wall Streetu, julija na ameriški borzi vredna 17 dolarjev je po odobritvi DEA hipoma poskočila za več kot 500 odstotkov, septembra pa je dosegla že ceno slabih 120 dolarjev. Namigi o širitvi legalizacije trave v zdravstvene namene pa so septembra v ZDA poskrbeli tudi za rast vrednosti drugih dveh podjetji iz travnate branže, ki ponujata delnice na ameriški borzi. Vrednost delnic podjetja Cronos je zrasla za 23,1, Canopy Growtha pa za 5,7 odstotka.

Piskrček oziroma pločevinko in plastenke pa želi, kot se šušlja, pod dodaten vir zaslužka pomoliti tudi Coca-Cola. Iz globalne korporacije osvežilnih pijač so sporočili, da preučujejo možnost uporabe konopljine učinkovine CBD v svojih izdelkih, pri tem pa naj bi zgolj sledili trgu, ki pijače z kanabinoidi že pozna. Po septembrskih navedbah ameriških medijev naj bi s tem namenom že stopili v stik s kanadskim podjetjem Aurora Cannabis, ki se ukvarja s proizvodnjo tovrstnih napitkov. Medijska namigovanja je konec oktobra nekoliko umiril izvršni direktor Coca-Cole James Quincey, ki je sporočil, da podjetje sodelovanja z Auroro za zdaj nima v načrtu. Kar pa še ne pomeni, da ne tudi s konopljo oziroma kanabinoidi, namigujejo medijski analitiki.

Od biznisa pa k politiki. Venček legalizacijskih novic začenjamo kje drugod kot pa v Kanadi, kjer je od 17. oktobra dovoljeno uživanje kanabisa tudi v tako imenovane rekreativne namene. V skladu z zakonom o kanabisu lahko posameznik kupi do 30 gramov trave ali pa si jo, do 4 sadike, posadi doma. Določene pristojnosti, kot je denimo starostna meja, so pri implementaciji zakona prenesene na province, poleg kanabisa pa bo v naslednjem letu v Kanadi stekla tudi prodaja njegovih derivatov. Gandža je kanadskim zapušencem na voljo v posebnih trgovinah, v nekaterih od teh pa so kmalu poročali o presahlih zalogah. Do konca leta naj bi v Kanadi vzpostavili do 300 prodajnih mest, za oskrbo pa bo skrbelo več sto pridelovalcev, ki so pridobili posebne licence. Po napovedih raziskovalcev z Univerze Waterloo in Inštituta C. D. Howe naj to ne bi zadostovalo in bo legalna ponudba zadovoljila le med 30 in 60 odstotki povpraševanja, preostanek pa bo še naprej prepuščen črnemu trgu.

Lepši časi se obetajo tudi ljubiteljem trave v Južnoafriški republiki, potem ko je tamkajšnje ustavno sodišče sredi septembra razsodilo, da je uživanje kanabisa in njegovo posedovanje za lastno uporabo v zasebnih prostorih zakonito. Ustavno sodišče je s tem pritrdilo sodišču v Zahodni Kaplandiji, ki je že marca lani sprejelo odločitev, da je prepoved uživanja popularne “dagge” v domačem okolju v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je ob tem od južnoafriškega parlamenta zahtevalo, da v roku 24 mesecev pripravi novo zakonodajo, ki bo prepoved odpravila. Uživanje kanabisa v javnosti in njegova prodaja v Južnoafriški republiki ostajata prepovedana.

Spremembe se, po napovedih tamkajšnjih medijev, kmalu obetajo tudi na Tajskem, ki utegne postati prva azijska država, v kateri bo dovoljena uporaba konoplje v medicinske namene. V obravnavi tajskega parlamenta se je s tem namenom znašel poseben zakonski predlog, za katerega pa aktivisti in podporniki legalizacije upajo, da bo sprejet po hitrem postopku. Pri tem računajo na tajskega premiera Prajuta Čan-O-čo, s katerim so se srečali konec oktobra. V skladu s 44. členom tajske ustave ima namreč predsednik vlade pristojnosti enostransko sprejeti zakone. Legalizacija konoplje v medicinske namene ima med tajskimi oblastmi vse več podpore, navduševale pa naj bi se predvsem nad njenim gospodarskim potencialom. Finančni vzgibi za legalizacijo trave za medicinske namene vlečejo tudi Libanon, čigar oblasti, kakor je poleti poročal CNN, prav tako razmišljajo o uzakonitvi pridelave tako imenovane medicinske konoplje.

Medtem ko v Aziji kljub bogati tradiciji na tem področju o zdravljenju s konopljo še razmišljajo, pa v Evropi postaja realnost. Nazadnje v Litvi, kjer je parlament pred slabim mesecem brez glasu proti sprejel zakon, ki zdravnikom omogoča predpisovanje zdravil na osnovi konoplje. Veljati naj bi začel maja prihodnje leto. Z legalizacijo trave pa ni povezana poteza enega od mest druge baltske države - Estonije. Mesto Kanepi, ki leži na jugovzhodu države, je za svoj uradni simbol prevzel list konoplje. S tem se je mesto nevezalo na tradicijo, ki je močno povezana z industrijsko uporabo konoplje, samo ime mesta pa, kot se da slutiti, izvira iz besede konoplja. Maja, pred uradno zamenjavo mestnega simbola, so se zanj z veliko večino glasov za izrekli tudi prebivalci Kanepija na januarskem referendumu.

Pred skokom v domače loge še kratek postanek Beogradu, kjer je konec septembra več organizacij, ki se zavzemajo za legalizacijo konoplje v medicinske namene, pripravilo Kanabis marš. Več o dogajanju Maja Vasić iz “Iniciative za  promenu zakonske regulative kanabisa” (IRKA), soorganizatorice protestnega shoda.

izjava

Iz beograjskih ulic pa za konec še v slovenske sodne dvorane. Na mariborskem okrožnem sodišču se je začelo ponovno sojenju aktivistu Sanjinu Jašarju in Tomažu Zagoršaku, ki ju tožilstvo bremeni proizvodnje in preprodaje prepovedane droge konoplje. Kot je znano, je okrožno sodišče Jašarja in Zagorška septembra lani obtožb oprostilo, avgusta letos pa je višje sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponoven postopek. Višje sodišče je razveljavitev sodbe argumentiralo s tem, da konoplja sodi med prepovedane droge, in s kršitvami kazenskega postopka, saj naj bi prvostopenjsko sodišče razloge o odločilnih dejstvih in kazenski odgovornosti obtoženih zapisalo nejasno. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič, ki je prvič obtožena oprostila z besedami, da sta ravnala za in ne proti zdravju ljudi, pa bo to, kot je napovedala, na ponovnem sojenju, ki ga prav tako vodi, skušala dokazati z medicinsko dokumentacijo prič. Sojenje Jašarju in Zagoršaku se sicer z novo obravnavo nadaljuje že danes.

Sodni epilog pa je septembra doživel primer “cookijev iz žalskega kozolca” oziroma zastrupitve, kot boste zasledili v medijih, 15 udeležencev predavanja o konoplji v Bio parku Nivo v Vrbju pri Žalcu leta 2015. Na njem so starejši slušatelji okušali tudi konopljine piškote, domnevno iz tako imenovane industrijske konoplje, a kot se je izkazalo kasneje iz precej močnejše gandže. Najbolj zadeti oziroma zastrupljeni so morali poiskati zdravniško pomoč, predavatelja Boštjana Oštirja, pa je poiskala policija in ga ovadila. Sprva mu je grozila štiriletna zaporna kazen, po priznanju pa se je Oštir s tožilstvom dogovoril za milejšo sankcijo - leto dni pogojne zaporne kazni z dvema letoma preizkusne dobe.