Nekoliko pozabljeno najbolj zakajeno in zadimljeno rubriko četrtkovega jutranjca v tokratni ediciji obujamo s - pozabo. Pozabljanje oziroma izguba spomina je eden bolj očitnih simptomov demence, bolezni, ki prizadeva predvsem starejše. Zdravila zanjo kljub številnim naporom za zdaj še niso odkrili, je pa medicina zato uspešnejša pri zaviranju bolezni in lajšanju njenih simptomov. Slednje že nekaj časa poskušajo tudi s kanabisom.

V začetku letošnje pomladi je avstralska Univerza Notre Dame objavila poziv, s katerim je iskala prostovoljce, ki bi se udeležili nove klinične raziskave o vplivu kanabinoidov na simptome demence. 14-mesečni preizkus se osredotoča na kanabidiol (CBD), ki sicer odpravlja slabosti in lažje oblike anksioznosti ter deluje protivnetno, raziskovalce pa zanima, kako vpliva na nekatere bolezenske znake, ki se pojavljajo pri demenci. Kot poudarja vodja raziskave Amanda Timler, je znano, da konoplja dobro učinkuje na določena vedenjska in nevropsihotična stanja, denimo na agresijo in vznemirjenost. Slednji se pojavljata tudi kot simptoma demence, zato raziskovalci z omenjene avstralske univerze, ki v študiji sodelujejo z znanim izraelskim farmacevtskim podjetjem MGC Pharmaceuticals, verjamejo, da se bo kanabidiol obnesel tudi pri tej bolezni. V preizkus je sicer vključenih 50 udeležencev, starih 65 let ali več, ki bolehajo za blago obliko demence.  

Podobne cilje kot avstralska raziskava bo zasledovala tudi raziskava o lajšanju simptomov demence s kanabisom, ki jo je februarja napovedala britanska organizacija Alzheimer’s Research UK, izvajajo pa jo raziskovalci z londonskega King’s Collegea. Tudi ti se osredotočajo na agresijo in vznemirjenost kot možna simptoma Alzheimerjeve bolezni oziroma demence, za razliko od avstralskih kolegov pa bodo preizkušali učinkovanje Sativexa, znanega zdravila, ki poleg CBD-ja vsebuje tudi kanabinoid THC. V prvi fazi nameravajo raziskavo opraviti na manjšem številu udeležencev, v primeru obetavnih rezultatov pa jo bodo ponovili še na večjem vzorcu. Čeprav se zavedajo, da kanabis na demenco lahko vpliva tudi negativno, pa se tako raziskovalci iz Avstralije kot raziskovalci iz Velike Britanije strinjajo, da je iskanje alternativ za lajšanje simptomov te bolezni potrebno predvsem zato, ker aktualne metode že več kot desetletje ostajajo enake, študije s kanabisom pa so bile na tem področju redke in omejene.

Pretekle raziskave, ki so ugotavljale povezavo med kanabisom ter demenco in Alzheimerjevo boleznijo, ki povzroča demenco, so v večini prikimale ugotovitvam o vplivu kanabinoidov na nekatere simptome omenjenih bolezni. Težava je v tem, da gre za preizkuse, ki še niso bilo opravljeni na ljudeh*, če pa so bili, so bili, na izjemno majhnem vzorcu bolnikov, rezultati pa so zelo splošni. Primer tega sta študija inštituta Neuroscience Research Australia iz leta 2013, ki je bila opravljena na miših, in raziskava Univerze Tel Aviv, ki je zajela zgolj 10 udeležencev. V prvi raziskavi miši po terapiji s CBD-jem niso več čutile znakov Alzheimerjeve bolezni, simptomi bolezni pa so se močno zmanjšali tudi pri udeležencih druge raziskave. Ti so čutili manj vznemirjenosti, apatije in stresa, poročali pa so tudi o boljšem spanju.

Večina raziskav se osredotoča na delovanje kanabinoidov, ti pa naj ne bi bili edine konopljine učinkovine, ki vplivajo na Alzheimerjevo bolezen oziroma demenco. Učinkoviti naj bi bili tudi terpeni, in sicer predvsem trije. Delta-3-karen naj bi vplival na izboljšanje spomina, najdemo pa ga v različnih haze-ih. Cineol oziroma evkaliptol naj bi izboljševal kognitivne funkcije, nevroprotektične lastonosti pa pripisujejo geraniolu.

Ugotovitve o zmanjšanju vznemirjenosti in agresivnosti kot simptomov demence sledijo pričevanjem številnih bolnikov. Poleg tega ti navajajo, da jim je kanabis povrnil nekatere kognitivne funkcije, pozitivno pa je vplival tudi na spanje in apetit.