Še naprej ovirano konopljarstvo
Oblastniške obljube o popravkih ureditve na področju pridelave konoplje za industrijske in medicinske namene, ki so jih v preteklem letu dali tako gospodarski minister Zdravc Počivalšek, premier Janša kot nenazadnje koalicijska pogodba, so s pomladjo dobile prve blede obrise. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo poslalo noveliran pravilnik o gojenju gandže. Z njim je sicer omogočilo pridelavo za razmnoževanje konoplje, na druge prepotrebne spremembe pa pozabilo. Pridelovalci in drugi deležniki v konopljarski dejavnosti opozarjajo, da poglavitne ovire, ki onemogočajo konkurenčno pridelavo trave, ostajajo.
Veljaven Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka ne vsebuje določil za pridobivanje gandže z namenoma njenega razmnoževanja v tržne namene, pač pa zgolj za uporabo konopljinega socveta in drugih delov rastline. Predlagani popravki pravilnika z dodanim delom o sadikah konoplje predvidevajo tudi možnost gojenja za razmnoževanje konoplje, hkrati pa je ministrstvo za kmetijstvo v javno razpravo s tem namenom poslalo še Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik navadne konoplje, razen semena. To pa je, kot poudarja Urša Orehek iz Zadruge Konopko, glavna sprememba predlagane ureditve.
Toda kot opozarja sogovornica, pravilnika predvidevata možnost gojenje konoplje za razmnoževalni material in sadike samo za trg, medtem ko pridelava sadik in potaknjencev za lastne potrebe ostaja nedorečena. V Konopku in v konopljarskem združenju Cannagiz si delijo bojazen, da bodo pridelovalci ob tem, ko bodo soočeni s številnimi birokratskimi ovirami pri trženju razmnoževalnega materiala, sami obsojeni na omejeni nabor semen in kupovanje tujih sadik, namesto da bi uporabljali lastne.
Nezadovoljstvu pridelovalcev in ostalih deležnikov v konopljarski panogi, ki se v zadnjih letih ravno zaradi nekonkurenčnih pravil izdatno krči, botruje tudi dejstvo, da so z novim pravilnikom o gojenju konoplje ponovno ostale preslišane njihove zahteve po odpravi ključnih ovir, s katerimi se spopadajo. Tako pri setvi med drugim ostajajo omejeni na evropsko sortno listo, vsebnost THC-ja ne sme presegati 0,2 odstotka, v veljavi ostajajo omejitve sejalne površine na 0,1 oziroma 0,01 hektarja za ekološke kmete, dejavnost pa še naprej spremlja veliko število birokratskih postopkov. Ohranja se tudi izdaten nadzor, ki ga še naprej izvaja tudi policija. V Zadrugi Konopko so zoper predlagani pravilnik vložili več pripomb.
Na povečanje dovoljene vsebnosti THC-ja pri pridelavi tako imenovane industrijske konoplje pridelovalci in stroka opozarjajo že vrsto let. Ta je ključna iz številnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se na tak način poveča vsebnost drugega kanabinoida, CBD-ja. Urša Orehek.
Ob večji dovoljeni vsebnosti THC-ja bi, če upoštevamo, da nabor dovoljenih semen ne bi bil omejen na evropsko sortno listo, pridelovalci imeli na voljo več sort konoplje. Tako bi lahko denimo sadili tudi že skoraj pozabljene avtohtone vrste, ki praviloma presegajo trenutne omejitve s THC-jem. Vsebnost kanabinoidov pa vpliva na kakovost pridelane rastline.
Poleg posameznih pripomb so v Zadrugi Konopko in združenju Cannagiz na ministrstvo za kmetijstvo naslovili tudi poziv k uvedbi splošnejšega ukrepa, ki bi celovito rešil težave s pridelavo konoplje za industrijske namene. Pozvali so k spremembi 9. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter predlagali, da iz njega izvzamejo konopljo z nižjo vsebnostjo THC-ja in jo obravnavajo enako kot preostale poljščine.
Glede na pretekle izkušnje in navedbe predstavnikov konopljarske dejavnosti, da niso bili pozvani k sodelovanju pri pripravi sprememb pravilnikov, ki zadevajo pridelavo konoplje, bi bilo upoštevanje poslanih pripomb nepričakovana in najboljša možna sprememba politike na tem področju, ki civilno družbo sicer vztrajno ignorira.
Premiki pa se napovedujejo, kot smo sicer obširneje poročali že v drugi februarski ediciji Vsemogočne travice*, tudi na področju medicinske uporabe konoplje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je konec februarja ustanovilo strokovno komisijo za gospodarjenje s konopljo, ki naj bi do konca aprila pripravila smernice za pridelavo in predelavo gandže v zdravstvene namene. Rešitve na tem področju so predlagali tudi v Stranki Alenke Bratušek. Več o tem pa morda ponovno v eni od prihodnjih oddaj.
___________
*dodano.
Dodaj komentar
Komentiraj