Za konec letošnjega druženja bomo pokukali globoko v zgodovino zakajanja z gandžo, vse do prvega oprijemljivega odkritja o uživanju konoplje zaradi njenih psihoaktivnih učinkov. Do slednjega je nedavno pripeljala arheološka najdba na Kitajskem. 



Znana dejstva o večtisočletni zgodovini uporabe konoplje je nedavno dopolnilo arheološko odkritje na zahodu Kitajske, ki namiguje, da so že pred približno 2500 leti gandžo uporabljali tudi kot drogo. Med arheološkim izkopavanjem grobnic na grobišču Jirzankalu v gorovju Pamir, ki leži v bližini kitajsko-pakistanske meje, so kitajski in nemški arheologi ob skeletih pokojnikov naleteli tudi na lesene posode, v katerih so bili še ohranjeni ostanki zoglenelega lesa in kamnov. Te so kasneje temeljito analizirali in našli sledove konoplje z visoko vsebnostjo kanabinola (CBN). Gre za kanabinoid, ki velja za oksidativen metabolit THC-ja, oziroma povedano drugače - THC se ob daljši izpostavljenosti vročini, zraku in svetlobi spremeni v CBN. Prav ta posredni, a zanesljivi dokaz o THC-ju je raziskovalce napeljal k razmisleku, da so kanabis uživali ravno zaradi njegovih psihoaktivnih učinkov.

Avtorji raziskave, ki je sledila nenadejani najdbi in rezultati katere so bili 12. junija objavljeni v reviji Science Advances, sklepajo, da je bila konoplja del pogrebnega obredja, saj so bile poleg posod v grobnici najdene tudi harfe. Udeleženci pogreba naj bi s pomočjo gandže stopili v stik z mrtvimi, uživali pa naj bi jo tako, da so liste konoplje skupaj z vročimi kamni položili v posodo z žerjavico. Tako so ustvarili nekakšno kadilo, s katerim so napolnili majhen prostor in ga vdihavali. Učinek, sklepajo raziskovalci, naj bi bil blažji kot ob današnjih načinih kajenja. 

V preteklosti so arheologi in drugi raziskovalci sicer naleteli na ostanke konoplje še iz starejših obdobij, a so imele te praviloma nizke vsebnosti THC-ja. Ker omenjena najdba prihaja iz goratega področja, strokovnjaki sklepajo, da je morda prav zaradi nadmorske višine konoplja proizvajala več THC-ja, ne izključujejo pa tudi možnosti, da so konopljo z višjo vsebnostjo psihoaktivnega kanabinoida že pred 2500 leti načrtno gojili. 

Ni pa izključeno niti, da se je davni običaj povezan s konopljo iz kitajskega Pamirja, ki danes velja za odročen kraj, nekoč pa je bil postojanka na svileni poti, prišel od drugod ali se selil drugam. To potrjuje arheobotanik in sodelavec pri raziskavah, povezanih z nedavnim odkritjem, Robert Spengler, ki je za medije med drugim dejal, da sta bili praksa kajenja marihuane in posebna vrsta rastlin del kulturnega izročila, ki se je prenašalo po trgovskih poteh. 

Če je znano, da je človek konopljo zaradi semen in vlaken na vzhodu Azije začel gojiti že nekaj tisočletij pred našim štetjem, pa natančnih podatkov o tem, kdaj jo je začel uživati iz užitka in želji po spreminjanju zavesti ni. Enega redkih oprijemljivih virov je v tem pogledu do aktualne najdbe predstavljal Herodotov zapis, nastal 500 let pred našim štetjem, v katerem je znani starogrški zgodovinar opisal, kako se ljudje ob Kaspijskem morju zbirajo v majhnih šotorih z namenom, da bi kadili dim konoplje, ki so je predtem zažgali na vročih kamnih. Odkritje v kitajskem gorovju Pamir, ki se z antičnim zapisom ujema tako časovno kot v opisanem načinu uživanja gandže, Herodotu pritrjuje še s konkretnimi dokazi.