Novo sezono Vsemogočne travice smo otvorili z domačimi aktualnostmi, v tokratni epizodi gandži namenjene rubrike četrtkovega jutranjca pa smo si privoščili precejšen časovni in geografski odmik. Odpotovali smo na Kitajsko, kjer se arheologi na plano potegnili približno 2.500 let stare primerke celotne rastline konoplje.



Navadno se raziskovalcem uspe dokopati do ostankov dela oziroma delcev konoplje, arheologu Hongenu Jiangu pa je s sodelavci pri izkopavanju starodavne grobnice v mestu Turpan na severozahodu Kitajske uspela zgodovinska najdba in rekonstrukcija primerkov celotne rastline. Trinajst slab meter visokih ženskih rastlin je bilo v grobnici diagonalno položenih na prsni koš trupla moškega srednjih let, pri čemer so se korenine rastlin dotikale medenice, vrhovi pa segali pod njegovo brado. S pomočjo radiokarbonskih meritev so arheologi starost grobnice ocenili med 2.400 in 2.800 let.

Grobnica, v kateri je bila najedena konoplja, je del množičnejšega grobišča v Turpanu, ki ga povezujejo s kulturo Gushi. Slednja je območje severozahodne Kitajske obvladovalo pred 2.000-3.000 leti. V tistem času je bil Turpan pomembna postojanka, nekakšna oaza med puščavama Taklamaklan in Gobi, v kateri so se ustavljali romarji in trgovci, ki so potovali po Svileni poti.

Aktualno odkritje skozi tisočletja ohranjenih primerkov konoplje, v začetku tega meseca  konec septembra* objavljeno v reviji Economic Botany, pomembno dopolnjuje najdbe ostankov konoplje v nekaterih drugih grobnicah v bližini Turpana. Tudi denimo doslej najbolj znano in slabo desetletje staro odkritje grobnice s slabimi 800 grami psihoaktivne gandže ob pokojniku na pokopališču Yanghai, ki za mnoge velja kot eden prvih primerov medicinske uporabe konoplje.

Toda v tem, ki ga prav tako povezujejo s kulturo Gushi, in drugih podobnih primerih so bili najdeni le deli ali celo drobci konoplje, kar je seveda oteževalo njeno raziskovanje. Arheologi in specialisti drugih znanosti so nemalokrat s težavo identificirali že samo rastlino, kaj šele da bi utegnili dognati, ali gre za lokalno pridelano gandžo ali je bila ta prinesena od drugod, in s kakšnim namenom je bila dana pokojnikom v grob.

Če že ne na vsa, zgodovinska najdba celotnih rastlin daje odgovor vsaj na prvo navedeno vprašanje. Kot navaja Jiangova skupina, je v Turpanu najdena konoplja ohranjala videz sveže, pred kratkim požete rastline, iz česar gre sklepati, da je bila pridelana lokalno, saj z uvozom takšne svežine ne bi uspela ohraniti. Še več, pri nekaterih rastlinah so bili cvetovi videti celo nezreli, iz česar sklepajo, da so bile te morda, kot radi rečemo, potrgane celo prehitro - vsekakor pa nekje v obdobju poznega poletja. Ali gre slednje pripisati zgolj času smrti pokojnega ali ljudski neučakanosti je v tem primeru verjetno manj pomembno vprašanje, ki bo bržčas ostalo brez odgovora.

Na najdenih primerkih konoplje so, ob posameznih semenih, na cvetovih in listih opazni tudi sledovi dlačic, manjših laskov, ki izločajo smolo s THC-jem. Slednje ob preteklih dognanjih in dejstvu, da v grobnici ni bilo drugih ostankov ali izdelkov iz konoplje - denimo tekstilnih na osnovi gandžinih vlaken ali semen za prehrano - raziskovalce utrjuje v razmišljanju, da je bila uporabnost gandže že pred več kot dvema tisočletjema na območju centralne Evrazije povezana (predvsem) z njenim psihoaktivnim kanabinoidom. O tem, ali je šlo pri tem za uživaje tudi iz, sodobno rečeno, rekreativnih ali zgolj zdravstvenih vzgibov, kot sicer velja prepričanje, pa Jiang in sodelavci niso želeli ugibati.



*popravljeno.

Rubriki pomaga rasti trgovina Planta.