Januarsko mrtvilo bomo v tokratnem novičarskem pregledu preganjali v toplih Karibih, ki so v preteklih mesecih ob prijaznejšem vremenu ponudili tudi prijaznejšo politiko do konoplje. Skočili bomo še v bližnjo Bosno, začeli pa gospodarsko: s poslovnimi prevzemi in prodajami. 

Povezava med cigaretami Marlboro in gandžo, ki je do zdaj kot zajebancija v podobi značilnega dizajna cigaret in napisa “marijuana” štrlela z majic, značk in nalepk, se uresničuje. Podjetje Altria, ki proizvaja cigarete Marlboro, je v začetku decembra za 2,4 milijarde dolarjev kupilo 45 odstotni delež podjetja Cronos, sicer enega večjih kanadskih pridelovalcev konoplje, v skladu z dogovorom pa bo svoje lastništvo s časoma še okrepilo. Mediji so ob začetku pogovorov med Altrio, ki velja za četrtega največjega proizvajalca tobačnih izdelkov na svetu, in Cronosom poročali, da je zanimanje prvega povezano s širitvijo dejavnosti, ki je zdaj usmerjena zgolj na tradicionalne kadilce. Ali se nam kmalu obetajo Marlborojevi jointi, je za zdaj zgolj stvar ugibanj, da je zanimanje tobačne industrije za konopljo vse večje, pa dokazuje tudi britanska družba Imperial Brands. Ta je pred kratkim vstopila v lastništvo domačega biotehnološkega podjetja Oxford Cannabinoid.

Kanadska podjetja, ki se ukvarjajo s konopljo, pa niso zgolj tarča tujih prevzemov, ampak tudi sama iščejo poslovne priložnosti preko meje. LGC Capital jo je našlo precej daleč, v Italiji, kjer je kupilo 47 odstotkov podjetja EasyJoint. Gre za italijanskega pridelovalca tako imenovane industrijske oziroma “lahke” konoplje, kar je v italijanskih medijih že uveljavljen izraz za travo z vsebnostjo THC-ja pod dovoljeno mejo. Ta je postavljena na 0,5 %, konoplja z višjo vsebnostjo psihoaktivnega kanabinoida pa se šteje za drogo. Pri EasyJointu skupaj z verigo pridelovalcev, s katerimi sodelujejo, ponujajo travo s še nižjo, 0,2 % vsebnostjo THC-ja, a ne v industrijske namene. V izogib težavam z inšpektorji je kot “izdelek za zbiratelje” oziroma “izdelek za kajenje”  posameznikom na voljo v verigi prodajaln, kljub temu da ne zadene, pa je zanimanje za konopljo veliko.

Da postaja zaradi svojih zdravilnih učinkov tako imenovana industrijska konoplja maloprodajna tržna niša, je vse bolj izrazito. V Švici jo lahko dobite v supermarketih, pri nas na bencinskih črpalkah, pri italijanskem EasyJointu pa kljub temu upajo, da jim bo kanadska investicija odprla vrata tudi v druge dejavnosti, kot sta denimo prehranska ali kozmetična industrija.

Med državami, ki so v zadnjih mesecih dovolile uživanje gandže v te ali one namene ali napovedale, da ga bodo dovolile, bomo zagotovo izpustili Tajsko, kjer se je poslej s konopljo moč zdraviti. Se bomo pa ustavili na Karibih, saj je tamkajšnje države v preteklih mesecih zajel pravi val prizanesljivejše politike do trave. Med zadnjimi je dekriminalizacijo konoplje napovedal Trinidad in Tobago. Spremembe naj bi po besedah predsednika Keitha Rowleyja stopile v veljavo med majem in junijem letos, še pred tem pa naj bi opravili javno posvetovanje. Državni tožilec Faris Al-Rawi pri tem ne izključuje niti možnosti legalizacije. Že pred tem se je za dekriminalizacijo uživanja konoplje zavzel tudi premier Zveze Dominike Roosevelt Skerrit, država Sveti Vincencij in Grenadine pa je napovedala vzpostavitev trga konoplje za medicinsko uporabo. Država Antigva in Barbuda je travo dekriminalizirala že lani, v naslednjih mesecih pa jo čaka še regulacija njene pridelave.

Boljši časi se morda obetajo tudi bolnikom, ki se zdravijo ali si lajšajo bolezni s konopljo v Bosni in Hercegovini. Minister za civilne zadeve Adil Osmanović je napovedal, da bi država ob politični volji utegnila konopljo v medicinske namene legalizirati že do sredine tega leta. Zato po njegovih besedah niso potrebne nove spremembe zakonodaje, pač pa je dovolj že soglasje ministrskega sveta. Predhodno morata zdravstveno uporabo konoplje potrditi tudi Agencija za zdravila in medicinske pripomočke in Komisija za preprečevanje zlorabe drog, kar pa ne bi smel biti večji problem, saj je prva spremembe neformalno že podprla, komisijo, ki naj bi se sestala kmalu, pa vodi minister Osmanović. V politično in upravno zapleteni Bosni in Hercegovini vse vendarle ni tako enostavno; da bi se dokončno uveljavile, morajo spremembe nato potrditi še kantonalne oblasti.