Zajtrk po konopljino II
V današnji Vsemogočni travici nadaljujemo s konopljinim zajtrkom. Čeprav smo prejšnji teden napovedali, da se bomo tokrat posvetili bogati hranilni vrednosti same konoplje, pa bomo zaradi zasedenosti predvidenih sogovornikov raje preverili, kako je uporaba konoplje v prehrani zakonsko regulirana oziroma kakšna zmeda vlada na tem področju v Sloveniji.
Kot smo povedali že v uvodni oktobrski ediciji rubrike, je v Sloveniji pridelava konoplje od leta 2004 strogo regulirana in omejena na strnjena kmetijska zemljišča, ki ne smejo biti manjša od 0,3 hektarja. Če zakonodaja, sicer pod strogimi pogoji, dovoljuje pridelavo konoplje, pa je njena nadaljnja uporaba mnogo manj definirana. V skladu s črko zakona se konoplja sicer lahko uporablja denimo za pridelavo semen za razmnoževanje rastline, pridobivanje olja, pridobivanje substanc za kozmetične izdelke in tako naprej, medtem pa so mnoga ostala področja, tudi prehransko, nekakšna zakonska siva cona, znotraj katere uporaba ni natančno določena.
Konoplja uradno še vedno velja za drogo, in kot opažajo poznavalci, ki se ukvarjajo s konopljo v praksi, je to eden od argumentov, ki jih inšpektorji in različne pristojne službe pri nas koristijo za postavljanje ovir domačim prehranskim izdelkom iz konoplje. Na drugi strani pa za tuje proizvajalce, ki s pridom izkoriščajo raznorazne posredniške poti in predvsem spletno prodajo, teh preprek za vstop na slovensko tržišče ni. Agronom Dejan Rengeo, ki se v Prekmurju že vrsto let ukvarja s pridelavo konoplje.
Tako se je s težavami srečala tudi Pivovarna Laško, ki že nekaj let proizvaja konopljino pivo. Izvažali so ga v tujino, predvsem v Avstrijo, ko pa so ga hoteli ponuditi slovenskim ljubiteljem piva, so naleteli na težave. Kot je pojasnil član uprave pivovarne Matej Oset, so se s konopljinim pivom kar nekaj časa trudili vstopiti na slovensko tržišče, a jim ni uspelo. Tudi podjetju Žito, ki je želelo prodajati konopljin kruh, ni uspelo. Neuradno jim je Ministrstvo za zdravje izdalo negativno mnenje oziroma jim je namignilo, da bodo s prepovedanim kruhom kmalu naleteli na težave.
Težavo, ki v prvi vrsti vpliva na pridelavo konoplje, posledično pa tudi na njeno uporabo v prehrani, saj so semena pri tem eden ključnih delov rastline, predstavlja tudi dovoljena vsebnost THC-ja v semenih rastline. Ta je, kot je znano, omejena na 0,2 odstotka, kar vpliva na razvoj in kakovost rastline. Ne le, da bi bil pri večji dovoljeni vsebnosti tetrahidrokanabinola izbor semen pestrejši, konoplja iz semena z recimo 0,5-odstotno vsebnostjo THC-ja je tudi odpornejša in vitalnejša, izkoristek vlaken in semen pa je precej boljši. Zaradi tega so nekatere države že uzakonile višje dovoljene vsebnosti tega kanabinoida.
Slovenija se je pri postavitvi dovoljene 0,2-odstotne meje THC-ja v semenih naslonila na Evropsko unijo, češ, da gre za bruseljsko direktivo, ki jo je pač treba upoštevati. Toda to ne drži.
Navkljub nejasni zakonodaji in različnim praksam, ko gre za prehranske izdelke iz konoplje, so ti tudi v Sloveniji vse bolj prisotni in se uveljavljajo. Politika pa si tega ne želi ali enostavno ne opazi in ne stori ničesar. Kot pojasnjuje agronom Dejan Rengeo za konec, smo padli v nekakšno pat pozicijo.
Rubriki pomaga rasti Konopljarna Hannah Biz.
Dodaj komentar
Komentiraj