Clockwork Voltage, 2024

Posvečamo se skupku izdaj slovenskega kolektiva in založbe Clockwork Voltage, muziki navdušencev nad modularno sintezo, ki so letos izdali sedem izdelkov. Ker gre za kratkometražce, jih nismo uspeli dosledno predstaviti in recenzirati v siceršnjem recenzentskem terminu Tolpe bumov. Zatorej temu posvečamo sobotni dvourni termin, v katerem bomo zaobjeli vseh sedem izdelkov. Poslušamo glasbo Joondroida, lowlanderja, Mihe Godca, nobene ter projektov Dead Underground Future (DUF), two round robins in mini Scarves.

Prihodnji teden se bo odvil tudi prvi, tridnevni festival modularnosintetične glasbe Clockwork Voltage. Potekal bo med ponedeljkom in sredo, 28. in 30. oktobrom, v Kinu Šiška, osmo/zi, Channelu Zero in Cukrarni.

Clockwork Voltage
Bandcamp
Facebook
Instagram

Tokrat se posvečamo skupku izdaj slovenskega kolektiva in založbe Clockwork Voltage, muziki navdušencev nad modularno sintezo, ki so letos izdali sedem izdelkov. Ker gre za kratkometražne izdelke, nam jih ni uspelo dosledno predstaviti in recenzirati v siceršnjem recenzentskem terminu Tolpe bumov. Zatorej jim posvečamo sobotni dvourni termin, v katerem bomo zaobjeli vseh sedem izdelkov. 

O kolektivu, ki je začel delovati pred dvema letoma in prvo kompilacijo Happy Little Voltages izdal proti koncu leta 2022, ne bomo izgubljali besed, ker so se dosledno predstavili že na mnogih dogodkih po Ljubljani in širše. Ob nastopu na letošnjem, petnajstem festivalu Tresk smo jih gostili tudi v GRŠ intervjuju, kjer so v pogovoru obelodanili svoje delovanje, koncept in načrte za prihodnost. Vendarle pa dodajmo, da je to prvi tovrsten kolektiv pri nas in tudi v širši regiji. 

Tokrat se osredotočamo predvsem na posnet in izdan material, ki ga je kolektiv letos dostavil v treh paketih. Prvi je prispel marca letos, z izdajo EP-ja producenta Joondroida, ki se je predstavil tudi na festivalu Tresk. Naslednji paket je nastopil junija, ko so EP-je izdali Lowlander, Dead Underground Future in Two Round Robins, nabor pa so z zadnjim letošnjim paketom dopolnili mini Scarves, sicer poznan kot Mono Scarves, ter Miha Godec in nobena. Toda zadnji paket ne pomeni tudi zadnjega dejanja kolektiva v letošnjem letu. Konec oktobra namreč pripravljajo še čisto prvo edicijo lastnega festivala, ki se bo odvijal na več lokacijah in bo potekal prihodnji teden med 28. in 30. oktobrom. Leto 2024 je bilo za Clockwork Voltage leto cementiranja prisotnosti in vzpostavitve polnopravne založbe, torej ne le kolektiva, ki se je začel kot interni dogodek jam sessionov.

Sedem izdaj kaže na izjemno širino in žanrsko odprtomiselnost kolektiva. Pripišimo to dejstvu, da gre pri njihovem delu predvsem za način pridobivanja zvoka skozi tehnike modularne sinteze, bodisi s strojno ali programsko opremo. Toda to je tudi vse, kar posamezne ustvarjalce kolektiva povezuje. Vsak član od tu naprej razvija lasten izraz, ki pa je seveda odvisen od tega, kakšne kose opreme ustvarjalec uporablja. V tem je navsezadnje tudi čar ustvarjanja glasbe z modularnimi sistemi. Nekateri bi izrazu pripisali tudi legitimnost prave elektronske glasbe, ker gre za ustvarjanje zvoka tako rekoč iz nič, pri čemer ima lahko vsaka topološka odločitev velike posledice. Takó ekstremen purizem sicer ni potreben, da se tovrstno glasbo ceni, se pa zdi, da k naredi sam ustvarjanju pritiče nek odnos do zvoka, ki je edinstven za elektronsko glasbeno srenjo, ki je hkrati znanstven, tehničen in umetniški oziroma ustvarjalen. 

Od izidov bomo najprej prisluhnili EP-ju Brain Eater, delu Jake Bergerja, eni od glav celotne operacije Clockwork Voltage, ki je pod psevdonimom Dead Underground Future kratkometražec izdal junija letos. Zatem bo sledil Rindfleischtanz, delo Klemna Šalija bolj poznanega po imenu Mono Scarves, toda tokrat kot mini Scarves. 

Pri prvi izdaji gre za neposredno nadaljevanje zvoka projekta DUF, ki ga je Berger pred tremi leti predstavil pri založbi No Klan Recordings. Beatovsko naravnano glasbo izpopolnjujeta agresivno rohneča perkusija in melodična linija, ki se zvija med udarci. Sliši se, da so štirje komadi posneti z istim modularnim sistemom, ki ga je Berger v vsakem komadu malce obrnil. Tako so komadi na EP-ju po zvoku identični, razlika je le v sekvencah, ki zvoke prožijo. Vsi štirje komadi tako delujejo kot variacija iste ideje, ne pa kot neodvisni zvočni produkti, kar izdelku vlije občutek neke celote, a hkrati si ob tem želimo neke razširitve. 

Druga izdaja, ki ji bomo prisluhnili v prvem glasbenem delu, je Rindfleischtanz, EP projekta mini Scarves. Če ste že seznanjeni z glasbo Klemna Šalija, se vam bo glasba zdela dobro umeščena v njegovo preostalo diskografijo. Zvok se giblje v domeni techna ali pa tudi trancea, vendar jo namesto neke razdelane melodije ali razvijajočih se delov spremljajo humorni in satirični posnetki slovenskih memov. Ritmika v komadih ostaja enakomerna, tudi sinti ne odstopajo od prepletene pozicije s perkusijo. Edina variacija prihaja z vpeljavo zvočnih memov v obliki zreduciranih in razrezanih zvočnih posnetkov, pri čemer čutimo punkovsko držo. EP deluje predvsem kot želja po satirizaciji in ironični samorefleksiji, pa tudi kot želja po kritiki sistemskih vragolij. 

01 – Dead Underground Future – Katana in your neck (03:15)
02 – mini Scarves – Krškanje javnega ledu in vida (04:48)
03 – mini Scarves – Veselica za na pot (04:36)

V nadaljevanju oddaje bomo poslušali trojček izdaj, ki meditirajo nad zvokom in ustvarjajo zasanjan ambient. Ušesa bomo najprej napeli v smeri Abirala Khadkija oziroma Joondroida, novomedijskega umetnika, ki se je rodil v nepalskem Katmanduju. EP The Unlimited Expanse Where Everything Is Located se naslanja na zapuščino vedskih znanosti, kjer jezik, sanskrt, onomatopoetično oponaša vibracije, ki sestavljajo materialni in duhovni svet okoli nas. Vsaka od štirih skladb poskuša uglasbiti koncept v svojem naslovu. Joondroid zelo spretno in prefinjeno gradi komade, ki so hkrati gosti in preprosti, da se lahko poslušalec znotraj njih izgubi. Z zvokom ustvari zelo globoke in detajlne svetove, ki silijo k notranji izkušnji slišanega.

04 – Joondroid – Kaal (4:52)
05 – Joondroid – Vyom (4:33)
06 – Joondroid – Urja (5:00)
07 – Joondroid – OM (5:00)

Po Joondroidu bomo prisluhnili izdaji if true return BLOOM slovenskega modularnega entuziasta in proizvajalca modulov two round robins. Tudi tu je potopitev imanentna. Zvesto imenu bomo ob poslušanju večkrat zaslišali zmanipuliran zvok pojočih ptic, ob tem pa se bomo ob različnih sintetiziranih meglicah stapljali v času, ki odmeva v dolgih reverbih. Komadi se zdijo kot nalašč za pomladne dni, ki jih ustvarjalec omenja v spremnem besedilu. Ob glasbi vznikajo subtilne podobe ležanja v zgodnji pomladni travi med cvetlicami, žuželkami in pticami.

08 – two round robins – left of leaves (4:53)
09 – two round robins – garden merit – never won (4:57)
10 – two round robins – laridae (3:46)
11 – two round robins – table cloth – never used (7:18)

Glasbi projekta two round robins bo sledil še EP 1/137, ki mu bomo prisluhnili v ambientalnem naboru današnje oddaje in ga je pripravil Miha Godec. Zvočno se s tem izdelkom spet vračamo v nekoliko bolj mrke vode, a vseeno ostajamo v bolj odmevajočih poslušalskih prostorih. Podžanrsko samouvrščen v grainbient, Godec glasbo ustvarja z granularno sintezo, ki jo vrši nad posnetki svoje kalimbe, hkrati pa se zelo močno zanaša na kompozicijske zmožnosti efektov delaya in reverba. 

Na začetku omenjeni mešani pristop glasbenikov k zvoku, ki je hkrati tehničen, znanstven in umetniški, je tukaj zelo evidenten. Godec se namreč navdušuje nad koncepti razmerij in njihovih numeričnih reprezentacij. Tako denimo naslov 1/137 ali pa naslovna skladba 137 se nanašata na fundamentalno konstanto, ki opisuje potek elektromagnetnih interakcij. Enako so tudi preostali naslovi skladb poimenovani po fizikalnih konstantah, ki zanimajo Godca. Fascinacija nad njimi nekako pritiče glasbi, kajti skoznjo Godec raziskuje prostor med zvokom, ko z granularno sintezo razstavlja zvočne posnetke na njihove najmanjše dele. Tako lahko uzremo, kaj se skriva med posameznimi zrni zvoka, in prisluhnemo sestavnim delom zvočnih datotek.

12 – Miha Godec – 137 (10:07)
13 – Miha Godec – 6,626 (6:57)
14 – Miha Godec – 8,854 (7:42)

V zadnjem delu oddaje DJ grafiti o glasbi kolektiva Clockwork Voltage bomo prisluhnili izdajama, ki iz podanega skupka delujeta še najbolj plesno usmerjeni. Najprej bomo poslušali EP TTP001 producenta Matije Dolenca oziroma lowlanderja. Trikomadni EP je ekspresno potovanje po izjemni sintezi ostrih perkusij in močnih harmonično polnih melodičnih linij, ki nas kot poslušalce ganja k plesu. Hkrati pa hipnotična intenziteta celote potiska um v odmaknjeno, skoraj zunajtelesno stanje. 

Zadnja izdaja, ki jo bomo poslušali v nocojšnji oddaji, pa je debitantski EP Dam Ti Dam slovenske producentke in didžejke nobene. Še ena izjemno plesna izdaja, ki pa jo za razliko od lowlanderjeve tehnične eksemplarnosti in neposrednosti v zvoku krasi odprtost do novih tehnik in dovzetnost za nenavadne zvoke v produkciji. V komadih nobene lahko slišimo izmaličene vokalne linije in na splošno bolj razgibano zvočno oblikovanje, ki kot sklepamo, izhaja iz nestandardnih studijskih tehnik in prijemov. Prisluhnimo torej še zadnjemu izboru skladb nocojšnjih DJ grafitov.

15 – Lowlander – No shirt (04:28)
16 – nobena – Let me Down (1:46)
17 – nobena – Dam ti Dam (6:44)
18 – nobena – False Hope (5:17)

Oddajo DJ grafiti smo namenili slovenskemu kolektivu navdušencev nad modularno sintezo Clockwork Voltage, ki je letos izdal sedem kratkometražnih izdaj. Skozi današnje poslušanje teh EP-jev smo lahko začutili, za kakšno širino gre pri koordiniranju zvoka založbe, za kar so nedvomno odgovorna vodila kolektiva, ki so kot rečeno zastavljena dovolj odprto za eksperimentiranje v sami dimenziji zvoka. Po drugi strani pa založba kot taka deluje kot izjemno učinkovito združevanje oseb z interesi produciranja elektronske glasbe z modularno sintezo, ki najbolj pride do izraza v skupnostni dinamiki, saj so moduli in oprema večinoma zelo draga stvar. Poleg tega se v skupnosti razvija pretok idej in tehnik, ki si jih med seboj izmenjujejo člani. 

Navsezadnje gre pri tovrstnem ustvarjanju za dolg in utrudljiv proces tako imenovanega patchanja posameznih sistemov, pri čemer se določajo lastnosti glasbe vse od zvočne slike pa do zmožnosti modulacij, še preden pride do strogo pojmovanega ustvarjanja. Toda to strogo pojmovanje je zmotno, ker velikokrat prav tam pridejo do izraza najbolj odštekane rešitve, ki so vedno kreativne. Mnogi pa tudi menijo, da je sam način ustvarjanja elegantnejši od današnje DAW norme. Modularne mašine ne samo silijo ustvarjalce, da bolje poslušajo ob odsotnosti kakršnihkoli grafičnih vmesnikov, ob tem se razvija tudi intimnejši odnos med inštrumentom in glasbenikom. Obračanje knofov, pritiskanje gumbov in drsenje variabilnih upornikov se pri tem prenese neposredno v zvok, na vse skupaj pa imajo vpliv tudi posamezni moduli, ki v zvoku pustijo samosvoj pečat. 

Kolektiv Clockwork Voltage še naprej žene umetnost tovrstne prakse. Morda je najlepša stvar, ki bi jo izpostavili, nekakšna spontanost pri razvoju, ki jo lahko začutimo in bi jo pripisali predanosti in navduševanju članov nad modularno sintezo. Kar zadeva sedmero izdelkov, pa začutimo iniciativo po razvoju posameznih osebnih izrazov skozi ustvarjanje in uvajanju novih glasov na sceno. Kolektiv je zelo uspešno vzpostavil lastno idejo in koncept v zadnjih dveh letih, iz tega pa izhaja visoko pričakovanje za letošnjo prvo edicijo festivala, ki se bo odvijal med 28. in 30. oktobrom. 

- 28. 10.: Kathron, DUF, Miquel Dangla, Zergon @ Kino Šiška, dvorana Komuna, Ljubljana [fb]

- 29. 10.: Ida Hiršenfelder – beepblip, Simon Turnšek, Mirokii, Mono Scarves, Shape(S)witch, Yila, BeatMyth, Andrej Kobal, Kikiriki, Dronišnica, Umdhlebi, GX20 @ osmo/za, Ljubljana [fb]

- 30. 10.: 08080, Shekuza, lowlander, nobena @ Channel Zero, Ljubljana [fb]

- 30. 10.: two round robins, Miha Godec, Rok Zalokar, Quinquis @ Cukrarna, Ljubljana [fb]