Zapisi o Lory D-ju se ponavadi začnejo enako: "Producent, ki je v začetku devetdesetih v Rim uvozil (londonski) acid house in techno. Sodi v kategorijo z legendarneži tipa Aphex Twin, Underground Resistance, The Mover, ampak zanj verjetno še niste slišali." Ja, italijanski veteran, ki izrazno vijuga nekje med technom, acidom in electrom, bi si nedvomno zaslužil mnogo večjo prepoznavnost, toda tej se sam upira že vse od začetkov. Resnično ne mara promocije. Zanima ga le glasba, ki ga je, potem ko je v začetku plošče objavljal pri svoji založbi Sounds Never Seen, leta 2003 pripeljala pod okrilje (Aphex Twinove) založbe Rephlex (takrat je nase opozoril tudi neitalijansko občinstvo), nato k Jackmasterjevi Wireblock, v zadnjih letih pa mu plošče objavljajo pri naslednici slednje, Numbers. Na rimski klubski sceni ima status božanstva, podobno pa se mu dogaja tudi v Glasgowu, pa čeprav si tega nikakor noče priznati. Zdi se, da je ob ponovnem obujanju klasičnega rave zvoka spet nov zalet dobila tudi njegova kariera...