Foto: Fidelis Fuchs

ANTONINA NOWACKA je poljska vokalistka in zvočna umetnica, znana po delovanju v audiovizualnem duu Widt in po lastnih solističnih projektih, v katerih različne usedline glasu vtira v raznolike prostore, v katerih skozi zvok glas in telo išče povezave med duhovnostjo in zunanjim. Letos je denimo nastopila na festivalu Unsound v večji zasedbi Weavings Nicolasa Jaara, v kateri sta med drugimi igrala Oren Ambarchi in Angel Bat Dawid. Njen glas se vtre v prostor, skozenj in v njem zveni, odmeva, se odbija in tvori zgoščeno emotivno točko, kot na njeni plošči Lamunan, ki jo je ispiriralo njeno petje v jamah v Indoneziji in jo je poustvarila v poljski trdnjavi. Na plošči Vocal Sketches From Oaxaca, ki je letos izšla pri založbi TakuRoku, pa sledimo njenim vtiranjem glasu in zvočenj prostorov v cerkvah v Mehiki. V njih je nastalo več skladb in skic, v katerih Nowacka plete opojne in krhke, zračne melodije, ki se nežno vpenjajo in zvenijo skozi prostor. Njeno glasbo lahko vpnemo v ljudsko tradicijo, v nekaj zelo starega, obenem pa sodobnega, na sledi vokalistkam, kot je denimo Meredith Monk. Prisluhnili bomo drugi in osmi vokalni skici z Oaxace.

cafeOTO · TR158 - Antonina Nowacka - 'KOGUT 2'

Japonski zvočni in audiovizualni umetnik RYOJI IKEDA je eden najbolj priznanih ustvarjalcev v tem polju danes. Včasih smo ga poznali kot ustvarjalca v polju eskperimentalne elektronike minimalističnega značaja, vezanega na posttechno milje založb, kot je bila denimo Raster Noton, in kot temeljnega raziskovalca majhnih zvočnih tvarin, sinusoid in tekstur, ki so se kasneje vedbo bolj konceptualno oplajale s sodobno tehnologijo in znanostjo, pretoki podatkov ter matematičnimi principi in teorijami. Ena Ikedinih treh plošč, ki so letos izšle pri Codex Edition, nosi naslov Superposition. Impresivno in kompleksno audiovizualno performativno delo je nastalo l. 2012 in že več kot 10 let uspešno gostuje po različnih placih in festivalih. Superpozicija je termin, vzet iz kvantne mehanike, ki pravi, da lahko delec zavzema vsa možna kvantna stanja istočasno in ga preprosto ne moremo celostno zajeti. Ta zasnova Ikedino delo pelje v polje verjetnosti, kjer se strogo določeni deli, ki jih Ikeda naslavlja kar s scenami, v samem procesu premeščajo, dekomponirajo, iz skrbno dolečenega preidejo v polje verjetnosti in naključja. Izvajalca, člana znane francoske zasedbe Ensemble 0, tolkalca STEPHANE GARIN in AMELIE GROULD, se v delu pojavljata kot operaterja, dirigenta, opazovalca in izpraševalca, ki soustvarjata in spremljata številne ravni, v katerih se razprostira delo, včasih aktivno, včasih bolj pasivno, v spletu pretočnosti informacij, vizualij, zvokov, tekstur, pulzov, šumov in tihih ambientalnih zvočnih usedlin. Številna stanja hkrati v audiovizualnem delu Superposition, reduciranem tukaj zgolj na zvočno komponento Ryojia Ikede, bomo poslušali v skladbah Scene 5 I part 1 in Scene 3 I Part 3 & 6.

.

Iz sfere verjetnosti se bomo podali v intimno relacijo med glasbenico in njenim glasbilom z novo ploščo znane korejske čelistke OKKYUNG LEE, ki je letos pri založbi Corbett Vs. Dempsey v njihovi seriji Black Cross Solo Series izdala svojo novo ploščo Na-Reul. V ploščo se vtiskuje intimen odnos do glasbila, lastne zgodovine z njim, prisluškovanja, spomin, skupna zgodovina, izoblikovan zvočni izraz in tehnike, vse to vpeto v odsotnost in povrnitev. Oboje je plod aktualnega pandemijskega časa, sa je bila Okkyung več kot devet mesecev odsotna od igranja violončela, plošča pa je ponoven stik, povezava, ki se je utelesila v devetih čudovitih skladbah, v katerh se subtilno slojijo in spajajo melodije, pretanjeni zveni, robati šumi, dromljanja in teksture, ki se zlivajo v svojstvene raznolike čustvene konture, v občutja, v nekakšne impresije, na kar nakazujejo tudi naslovi skladb. Prisluhnili bomo iz dromljanja vznikajoči žalobni melodiji, pospremljeni z vedno bolj zgoščenim zvončkljanjem skladbe Grey, in zamaknjeno drsečim lebdečim zvenom skladbe Drifting, kjer nas pred varljivo omamno potopitvijo varujejo skrbni vnosi šuma, vpletenega med lesom in strunami.

Svojo prvo samostojno ploščo Amaranthine je pri znani nizozemski založbi Unsounds povila na Nizozemskem živeča skladateljica PETRA STRAHOVNIK. Skladateljica, ki se v zadnjih letih izraziteje osredotoča tudi na elemente perfomativne umetnosti v lastnih delih, je v ciklu Sounds Of Young Avant-garde, namenjenemu mlajšim skladateljem_icam, ki ga založba vodi v sodelovanju z institucijo za podporo mladim ustvarjalcem s festivalom, koncertnim ciklom, naročili novih del, nagradami in rezidencami Gaudeamus, je izdala Amarathine, skladbo iz l. 2018 za klavir in elektroniko v izvedbi pianistke SASKIE LANKHOORN, elektrofonika in tonskega tehnika MICHE DE KANTERJA, skladba pa obstaja tudi v binauralni verziji in v vizualnem zapisu avtorice VIDE HABJANIČ. Skladba za tematsko osnovo jemlje pojem amarathine, ki lahko pomeni večno lepo, neminljivo, večno, nesmrtno, torej nekaj, kar je zvoku in človeku nedosegljivega, saj ju temeljno zaznamujeta razgradnja in minljivost. Skladba temelji na razširjenem, podaljšanem, zvočno ojačanem zvenu, polnem tihih, lebdečih alikvotov, ki lebdijo okoli klavirskih tonov, zgoščenih tonskih grozdov in serij, med katerimi se čudovito in subtilno razpenjajo različne ravni intenzivnosti, in v katerih se zdi, da je zven vseobsegajoč in neminljiv, lebdeč v prostoru. Zven je plod ekstremnega privlaka močnih magnetov, ki zazibljejo struno, njen zven pa je elektronsko ojačan in vtrt v zvensko tkivo skladbe. Fluidna, tiha, skorajda amorfna zvočna gmota je kot svojstveno pribežališče, v katerega se lahko zatečemo.

Playlista:

1.) VOCAL SKETCHES FROM OAXACA 2- ANTONINA NOWACKA

2.) VOCAL SKETCHES FROM OAXACA 8- ANTONINA NOWACKA

3.) SCENE 6 PART I— RYOJI IKEDA

4.) SCENE 3: PART 3 & 6- RYOJI IKEDA

5.) GREY- OKKYUNG LEE

6.) DRIFTING- OKKYUNG LEE

7.) AMARANTHINE- PETRA STRAHOVNIK