V tokratni oddaji se vpenjamo v zgoščene, rahlo temačne harmonske odtenke, v hrapavo, nepredvidljivo in hudomušno elektrofonijo zvočnih mas ter v utekočinjeno zvočno plazmo nenenhnega spektralnega zvočnega toka.

V lanskem letu je v naših krajih prvič gostovala ameriška skladateljica, organistka in elektrofoničarka KALI MALONE in se ob Stephenu O’Malleyu in Lucy Railton predstavila v prostor Cukrarne vtrto zvensko izkušnjo skladbe Does Spring Hide It’s Joy, trajajočo glasbo v času razpotegnjenih prelivajočih akordičnih zaporedij v naravnih uglasitvah, ki te ponesejo v zamaknjeno, globoko poslušanje. Pred nami pa je njena nova plošča, morda predhodnik omenjenemu delu, ki sloni na podobni izkušnji harmonskih prelitij in razpirjanj harmonskega polja, ki jo je Kali Malone ustvarila v legendarnem pariškem GRM-u, pred kratkim pa izdala pri Portraits GRM pod naslovom Living Torch. Z njo se odmika od bolj rigoroznih strukturalnih principov v bolj odprto zvenskot, v polje dolgih tonov, tekstur in zvočnih barv, harmonskih trkov in pulziranj, ustvarjenih v elektroakustičnem zvočnem okolju pozavne in basovskega klarineta in ARP-ovega sintetizatorja zvoka, uporabe pure data ter modularne sinteze zvoka in harmonskega glasbila Boîte à Bourdon. Pričujoči dve skladbi se vpenjata v harmonska dromljanja, polna zvenskih barv in tekstur s prevladujočim senčeno temačnim občutjem. Kot mi je rekla Kali Malone v intervjuju, objavljenem v drugi ediciji revije Cukr: »Pri delu z različnimi sistemi uglaševanja, ki niso enakomerno temperirani, opažam zelo različne čustvene kvalitete. To me je pripeljalo do velikega samospoznanja in razumevanja globine tega, kar lahko občutiš ob glasbi in kar lahko ta izrazi, kar je neopisljivo«. Tej neopisljivosti bomo sledili v skladbi Living Torch I …

Nekaj dni nazaj je minilo že eno leto od prerane smrti glasbenika, improvizatorja in založnika PETRA REHBERGA znanega tudi pod imenom PITA, neumornega akivista na sceni, generatorja le-te, človeka, ki je sceno znal povzdigniti na višji nivo preko založbe Editions Mego in še prej kot eden izmed tvorcev prelomne založbe Mego, ki je na krilih prenosnih računalnikov izdolbla temeljne razpoke v sodobno elektronsko glasbo. Rehberga smo poznali tudi po delu v duu KTL s Stephenom O’Malleyev in po triu Fenn’O’Berg s Fenneszom in Jimom O’Rourkom. V svoji glasbi je bil brezkompromisen, surov, a hkrati plesen, zajedljiv in humoren, hrupen in teksturalen, nepredvidljiv in občasno ujet v vzorce, predvsem pa ne statičen. V posvetilo je na dan obletnice njegovega odhoda izšla plošča At GRM, ki beleži dva njegova živa nastopa v tej instituciji, s katero je plodno sodeloval kot založnik. Prvi nastop je iz l. 2009 v njegovi digitalni fazi, drugi pa iz l. 2016, ko je Rehberg že presedlal na modularni sintetizator zvoka. Prisluhnili bomo temu novejšemu nastopu v živo, v katerem Rehberg mojstrsko prepleta dromljanja, vijoče teksture, skrite pulze in hreščege vnose šuma v nazobčano zgentenko radostnega elektrofonskega hrupa. Vanj se ujame bistvo njegovega ustvarjanja, nepopustljiva tenzija, ki se prelamlja, spreminja, a nikoli ne izgine.

Romunsko-francoski skladatelj HORAȚIU RĂDULESCU je bil samosvoj ustvarjalec v polju sodobne klasične glasbe, skozi širši vidik vpet v sodobno tradicijo spektralizma, a izrazito samsvoj predstavnik, ki se je močno ločil od denimo francoskih kolegov. Njegova glasba je pretočna zvočna plazma, neprenehen zvočni tok, v katerem se premeščajo in zlivajo monodija, polifonija, monofonija, heterofonija. Je zvensko pretanjena izkušnja, bazirana na alikvotnih tonih in višjih, komaj zaznavnih tonih in zazrta v srčiko psihoakustike in naše percepcije, a ne skozi znanstveno, temveč duhovno podstat. Ameriška založba Mode Records je letos povila ploščo Edition Radulescu 4: Plasmatic Music, Vol. 1, na kateri klarinetist_tka, elektronik_čarka in skladatelj_ica SAM DUNSCOMBE ter flavtiska REBECCA LANE izvajata tri Radulescujeva dela, skozi katere lahko spoznavamo skladateljeve različne teoretske in kompozicijske principe in postopke. Dunscombe je že leta avtoriteta za skladateljevo glasbo, saj hkrati skrbi tudi za njegov arhiv. V skladbo Small Infinities Togetherness, Op. 15 se steka več Radulescujevih principov: principi harmonizacije in izhodov iz nje, spektralne zgoščenosti, zven orgel in sintetizatorja zvoka iz magnetofonskih posnetkov igranja skladatelja samega, ki se združijo z digitalno in analogno sintezo zvoka ter s posnetki flavt iz romunske ljudske tradicije in še enega tipičnega Radulescujevega koncept, koncepta »zvočne ikone«, pokončnega klavirja, kjer so strune uglašene v alikvotnih nizih. Vse to se steka v zvočno prefinjeno glasbo nenehnega gibanja in pregibanja

Playlista:

1.) LIVING TORCH I- KALI MALONE

2.) AT GRM (2016)- PETER REHBERG

3.) SMALL INFINITIES TOGETHERNESS, Op. 15 - HORAȚIU RĂDULESCU