Metal detektor

V tokratnem Detektorju poslušamo Praise the Plague, nemško blackened doom/sludge peterico, in muziko z njihovega drugega dolgometražca The Obsidian Gate, ki je konec julija izšel pri nemški Lifeforce Records, in domač blackmetalski dvojec Kamra, ki je v začetku julija iz skrivnostnih globin presenetil z dvokomadnim EP-jem Conversing with Ghosts pri Onism Productions, mladi britanski založbi prefinjenega okusa. Od metala se bomo nekoliko oddaljili s fletnim ameriškim kvartetom Orphan Goggles, ki bo zlezel pod kožo fenov Fu Manchu, Fugazi, Chat Pile in ki je pred dvema mesecema v samozaložbi oziroma pri lastni založbi whitewOrm records izdal svoj [najbrž] drugi studijski album Perfect Specimen, nato z lahkotnejšim, nahajpanim, happy, poppish nemškim postmetal/shoegaze dvojcem Lantlôs, s komadom s plošče Wildhund, ki je izšla konec julija pri nemški Prophecy Productions, in pa s posebneži Willzyx iz ZDA, ki s prvim singlom za september napovedujejo izid svojega tretjega izdelka pri Dark Trail Records, EP-ja i don't feel anything, ki bo prvi od treh napovednih singlov tokratne oddaje. Poslušali bomo še prvi singel s prihajajočega, letošnjega drugega izdelka Ugly As Hell II - Uglier Than Hell mlade britanske metal/hcp trojice wasted death, ki bo izšel čez nekaj dni pri APF Records, in singel ameriškega progresivnega deathmetalskega tria Sunless, ki bo svoj drugi dolgometražec Ylem izdal oktobra letos pri ameriški Willowtip Records. Zaključujemo pa z divjim mizantropskim in antifašističnim crust punk/death metal triom ARID iz ZDA, ki je v zadnjem tednu julija samozaložil svoj samonaslovljen prvenec, in stoner/doom dvojcem Melancholia s četrtim, samozaloženim trikomadim EP-jem Static Church še iz letošnjega februarja.

 

Komad The Descent je prvi oziroma uvodni komad z druge studijske plošče berlinske blackened doom/sludge peterice Praise the Plague, ki glasbe ni začela ustvarjati lani, kot mogoče namiguje njeno ime, temveč si je, očitno zroč v prihodnost, naziv zamislila okrog leta 2017. Leto kasneje, torej 2018, so glasbeniki že izdali svoj prvi dolgometražec, potem pa še en EP in celo live album, sedaj pa je izšla njihova druga plata The Obsidian Gate. Komad ima res hud začetek, tipično uvodniški, build-up komad; mogoče je škoda le, da se v drugi tretjini prelomi in sestopi v nekoliko preumirjen, otožen intermezzo, preden zavije v žaganje. Ta intermezzo nekoliko ubije komad, a je vendarle zelo fajn, še posebej pa to drži za nadaljnji del plate The Obsidian Gate, ki je po besedah enega od poslušalcev albuma na Bandcampu zelo pripovedno naravnan in v tem tudi uspešen – in ta opazka drži. Aktualna plata, ki je v primerjavi s prvencem nekako še bolj sludgy, bolj doomstrska, predvsem pa bolj blackmetalska, nekoliko hitrejša, in, kar je najbolje, zveni globlje in bolj zgoščeno kot prvenec, je izšla konec julija pri nemški založbi Lifeforce Records, ki muziko zalaga že od 90. let.

1 / Praise the Plague – The Descent

Skrivnostna domača blackmetalska dvojica Kamra je v začetku julija presenetila s svojim debitantskim izdelkom, dvokomadnim EP-jem Conversing with Ghosts. EP je izšel pri britanski Onism Productions, založbi, ki smo jo letos v oddaji gostili že velikokrat in vedno z dobrim obskurnim materialom, in s tem EP-jem ni nič drugače. Dva daljša komada, Lantern of Ghostly Unlight in Oozing the Thirteenth Hour, ki tvorita EP, sta natančno zasnovana komada z zvočnimi dodatki in odstopanji, premori, zaustavki, krasnimi globokimi prepadi, v glavnem z detajli, ki dvigajo kocine in EP žlahtijo tako zelo, da lahko rečemo, da gre še za enega najboljših domačih metalskih izdelkov letošnjega leta. Zgoraj omenjeni, isti komentator z Bandcampa je izrazil celo voljno pripravljenost na večno zakonsko zvezo z vokalistom, tako da le napnite ušesa. Obeta se tudi dolgometražni prvenec in komaj čakamo, da ga slišimo. Do takrat pa poslušamo komad Lantern of Ghostly Unlight, ne pozabite pa si privoščiti še druge polovice tega hudega EP-ja domačega blackmetalskega dvojca Kamra.

2 / Kamra – Lantern of Ghostly Unlight

Nekoliko zabavljaški, mogoče celo prefrigano zveneč ameriški bend Orphan Goggles, mal nojzerska, mal metalska, mal stonerska, mal pankerska štiričlanska zasedba iz Kalifornije, je sredi maja v samozaložbi oziroma pri lastni založbi whitewOrm records izdala svoj drugi dolgometražec Perfect Specimen. Nova muzika in muzika z njihovih preostalih fletnih izdaj kar kliče po dobrih starih 90. letih in fene bendov Fu Manchu, Fugazi, Chat Pile, pa seveda krog okrog Mika Pattona. Njihov Facebook profil pod informacijami vključuje opis »Eye and Face Injuries«, tako da si mogoče lažje predstavljate, kaj vas časa, če se boste lotili diskografije tega benda. Komada Public Life in Dead Friends Forever dobro pokažeta, od kod in do kod glasbenike nese.

3 / Orphan Goggles – Public Life

4 / Orphan Goggles – Dead Friends Forever

V lahkotnejšo, bolj radostno in, lahko bi rekli celo, romantično glasbo se dvigamo s komadom nemškega dvojca Lantlôs, nekdaj menda enega od pionirjev postblack metala, sedaj bolj shoegaze/postrock zasedbe, torej še enega mnogih bendov, ki so postopoma prešli iz black/postmetala v shoegaze. Kaže se neka tanka linija, ki jo glasbeniki teh žanrov očitno radi prestopajo. Komad Lake Fantasy je prvi komad z njihove plošče Wildhund in ni ravno v našem običajnem zbirnem spektru, a komad vendarle je poletni hitič, ki je priletel do nas po precej različnih kanalih, od tistih z zahtevnejšo metalsko glasbo, do tisith, ki promovirajo metal in mnoge odvode metala, in bo sedel na dušo potencialnim zaljubljencem.

5 / Lantlôs – Lake Fantasy

Zaljubljence iz Detektorja pregnjamo s fantastičnim kombom treh singlov. Najprej kratek in sladek singel Tomorrow's Children Will Eat Algae londonskega thrashed-up pank/metal tria wasted death, ki bo po aprilskem EP-ju Ugly As Hell pri britanski založbi APF Records izdal nadaljevanje v obliki še enega EP-ja Ugly As Hell II, s podnaslovom Uglier Than Hell, ki ga željno pričakujemo. Trije glasbeniki, ki vokalista in basista delijo s sludgerji Beggar, ki smo jih na RŠ-u poslušali lani, ko so izdali svoj prvenec, pravijo, da lahko poslušalci pričakujejo »grotty punk/metal that gives very little in the way of fucks«. Nato singel posebnežev Willzyx, psych-noise math rock in tudi malo metalskih panksov iz ameriškega Manchestra, ki so si ime bržkone nadeli po eni od epizod South Parka, v kateri je na tapeti reševanje orke Willzyx. Poslušamo še en kratek, a sladek singel flexible lies s plate i don't feel anything, ki bo izšla pri ameriški založbi Dark Trail Records sredi septembra. Zadnji sladkiš v obliki singla pa je progresiven deathmetalski komad Forgotten (Remnants of Life) ameriškega tria Sunless, ki bo konec oktobra pri Willowtip Records izdal drugo studijsko ploščo Ylem.

6 / wasted death – Tomorrow's Children Will Eat Algae

7 / Willzyx – flexible lies

8 / Sunless – Forgotten (Remnants of Life)

Tik pred zaključkom gostimo ameriški mizantropski oziroma ljudomrzen, a antifašističen DIY blackened crust pank/death metal trio ARID, ki se je s samonaslovljenim in samozaloženim prvencem s konca julija primaknil k bolj metalskim bendom; pred dvema letoma smo ga namreč na radiu gostili v oddaji Subway, sedaj pa so člani benda, kot kaže, zadeve malo zaostrili. Komada Eternal Grief in Ouroboros vam znata zamaknit zic, če sedite, jogi, če ležite, če ste na travi, pa še toliko bolj. Kakorkoli že, gre za zelo prediren, pa vseeno globok zvok, cela plata je huda in čist nemirna. Pričakovano, saj gre, kot že rečeno, za »Anti-fascist, Anti-state, Anti-human« bend, in ga čutimo. Res ga čutimo. Za stabilizacijo zato za konec ponujamo še zaključni komad Detektorja, Silence in the Static Church, ki bo že z imenom umiril vaše živce po dvojni bombi benda ARID, in sicer komad ameriškega stoner/sludge/doom dvojca Melancholia, ki je februarja letos izdal svoj četrti samozaloženi trikomadi EP Static Church.

9 / ARID – Eternal Grief

10 / ARID – Ouroboros

11 / Melancholia – Silence in the Static Church