Brina Kren (2003) je saksofonistka in skladateljica. Albuma svojih kompozicij Crucial Encounters in Crucial Encounters II je v okviru programa Mladi Raziskovalci IV. s svojo zasedbo posnela v letih 2020–2022. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira v smereh filozofije in muzikologije. Z Inštitutom .abeceda sodeluje kot producentka in urednica programa ARHIV. Ukvarja se tudi s poezijo, njeni pesniški zbirki sta izšli v letih 2018 in 2020. Njen mentor je Dré A. Hočevar.

 

Urban Megušar (1997) je violončelist in skladatelj. S svojim radovednim značajem si Urban prizadeva razkriti neskončne možnosti, ki jih ponuja njegov inštrument. Njegovo skladateljsko delo temelji na skladbah za solo violončelo, ki raziskujejo možnosti inštrumenta in spodbujajo ter razvijajo virtuoznost izvajalca. Urban se kot violončelist posveča komorni glasbi in izvajanju nove glasbe. Nastopal je na prizoriščih in festivalih, kot so Berlinska filharmonija, Konzerthaus Berlin, Wien Modern, Glasbeni bienale Zagreb, Seirisches Kammermusik Festival, Festival Ljubljana, Festival Ascoli Piceno, Forum nove glasbe in Festival .abeceda. Kot član Tria Tempestoso je prejemnik nagrade Boris Pergamenschikow za sodobno glasbo 2019 in prejemnik nagrade Dwight & Ursula Mamlok leta 2022. Je ustanovni član Tria Lumi, s katerim so leta 2021 izdali debitantski album Tere Tere. Urban redno sodeluje z živečimi skladatelji in se osredotoča na izvajanje novih skladb za solo violončelo. Po diplomskem študiju na Univerzi za glasbo v Grazu nadaljuje magistrski študij glasbenega izvajanja z individualno koncentracijo na Norveški akademiji za glasbo in magistrski študij komorne glasbe na visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v Berlinu. Njegovi mentorji na poti so in so bili Špela Kermelj, Karmen Pečar Koritnik, Julian Arp, Tanja Orning, Dré A. Hočevar, Martin Spangenberg, Klemens Bittmann in Frances-Marie Uitti.

 

Maximiliano Alejandro Soto Mayorga (1991) je od leta 2017 premierno predstavil več kot 45 del v različnih državah, med drugim v Čilu, Argentini, Peruju, Mehiki, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, Ukrajini, Estoniji, Japonski in Kanadi. Njegove skladbe sta objavili priznani založbi Sikorski-Boosey & Hawkes in Editorial Nacional (Čile), kar mu je prineslo priznanje in povabila za izvedbo predavanj in delavnic na institucijah, kot sta Nacionalna univerza v Singapurju in Univerza v Čilu. Poleg tega je ustvarjal po naročilu mednarodnih festivalov in ansamblov, kot so Forum Neuer Musik v Kölnu, Festival .abeceda na Bledu in Festival Open Ears v Ontariu. Med rezidencami in nagradami velja med drugim izpostaviti rezidenco Fundacije umetniškega naselja Schöppingen 2024, štipendijo NEUSTART Kultur 2022 in rezidenco IBERMÚSICAS 2021 (London), nagrado za kompozicijo IBERMÚSICAS 2023, Ad Libitum – Sommer v Stuttgartu 2022, TONALi20, nagrado DAAD 2018, nagrado PULSAR Čilskega združenja za avtorske pravice SCD 2018 in nagrado Carlos Riesco Čilske akademije za likovne umetnosti.  

 

Urška Rihtaršič (1990) je harfistka in muzikologinja, na obeh področjih se zadnja leta ukvarja predvsem s sodobno klasično glasbo. Kot študentka Univerze v Ljubljani je bila prejemnica dveh Prešernovih nagrad; prvo je prejela za izvedbo Concertina za harfo in godala skladatelja Zvonimirja Cigliča, drugo za dvopredmetno diplomsko nalogo iz sociologije kulture in muzikologije z naslovom Med telesom in razumom. Izvajalec klasične glasbe v postmodernizmu. Trenutno je doktorska študentka muzikologije ter sodelavka Inštituta .abeceda, festivala Forum nove glasbe in cikla komorne glasbe Carpe artem. Kot harfistka sodeluje z ansambli za sodobno glasbo, kot so Neofonía, .abeceda [ansambel za novo glasbo], ansambel Foruma nove glasbe, v komornih skupinah in orkestrih Slovenskega komornega glasbenega gledališča ter v različnih zasedbah neodvisne produkcije.