Ičo Vidmar je en najbolj prodornih mislecev in raziskovalcev popularnih in avantgardnih muzik v naših logih. Še več, je en redkih, preredkih, ki v svojih publicističnih tekstih smelo preči tradicijo ti. sentimentalnega impresionizma z izdelanim sociološkim aparatom in zgodovinskim uvidom. Da je torej svojo prvo knjigo izdal po več kot četrt stoletja dela je po svoje škoda; že tako ali tako se slovenski založniški svet z glasbo dozdevno bavi prej ko ne naključno (čeravno je treba priznati, da je v zadnjih letih vendarle izšlo precej zanimivih del). No, po četrt stoletja zaledja ima knjiga tudi več teže, recimo, in lepo je, da so to sprevideli ravno pri Studia Humanitatis.

Bukva, naslovljena Nova muzika v New Yorku, ima dobrih 400 strani, tudi cca dva ducata lepih slik, barvno naslovnico in celo nekaj skic + seznam albumov, ki jih Ičo smatra za ključna (oziroma vsaj reprezentativna) dela nove muzike. Kot se ravno ugotavlja ji sicer morda umanjka spremna beseda Jožeta Vogrinca, ampak hej, tudi en star tekst Marca Ribota bo v redu. 

Z Ičom se bomo zgovarjali okoli knjige, pridružil pa se bo tudi kolega Dre Hočevar. Pravi mali reunion torej, po tem, ko sem se z Drejem in Ičom pogovarjal (pa slednjega čisto malo provociral) enega četrtkov v daljnem letu 2014. Dotični pogovor bo po svoje torej drugi del. Ponovljena vaja.  

http://radiostudent.si/glasba/glasbeno-drobovje/urbane-kulture-muzike-in-industrije