EWERT AND THE TWO DRAGONS

Kino Šiška, 7. 12. 2012

Že je bilo rečeno in vendar lahko ponovimo dejstvo, da je razvoj indie glasbe v Sloveniji v precejšnjem zaostanku. Razlog verjetno tiči v tem, da povečini še vedno težko priznamo resnejšo kredibilnost temu žanrskemu predalčku in tudi slovensko občinstvo ni ravno dovzetno do prepoznavanja potenciala nam manj znanih glasbenikov, saj se je negativnost se oznake indie oklenila kot klop. Ko nezvezdniški glasbeniki izpod indie marele le pokukajo na našo sceno pa je odziv navadno zmrdovanje nad domnevnim hipsterizmom in mevžavostjo glasbenega sloga. V Kinu Šiška so se kljub temu odločili še naprej orati ledino konceptualnih glasbenih večerov tega prerojenega glasbenega stila. Njegovim pristašem v obliki študijskega programa sodobne glasbe, imenovanega Indekš, ponujajo prav to, česar se družba alter kritikov boji: še več indie glasbe na naših tleh. Katedra za Indekš, bi sicer morala štartati že prejšnjo nedeljo, vendar so britanski Micachu & The Shapes iz neznanih osebnih razlogov odpovedali nastop v družbi domačih Trus! Mesto otvoriteljev je tako padla v naročje vzhajajoče indie-folk zvezde, ki prihaja iz Estonije. Četverica glasbenikov pod imenom Ewert & The Two Dragons zadnji dve leti pošteno pretresa glasbeno sceno baltskih držav, njihov uspeh pa menda seže celo do Brazilije.

Mladeniči so glasbeno pot pričeli v različnih lokalnih zasedbah, dokler se niso kot trio ujeli spomladi leta 2009 in odkrili zvočno pot, ki jim je odprla vrata širom po Evropi. Trojico so na začetku ustanovili vokalist Ewert Sundja, ki je skupini posodil prvo ime, ter njegova dva zmaja, kitarist Erki Pärnoja in bobnar Kristjan Kallas. Istega leta, so v pičlih treh dneh že posneli z indie-rockom obarvani debitantski album The Hills Behind The Hills. Ob pričetku širše baltske turneje se jim je pridružil še basist Ivo Etti in zaokrožil poznano celoto skupine. Hitro napredovanje po tamkanjšnjih glasbenih lestvicah in priljubljenost v sosednjih državah Estonije, sta jim zagotovila mesto pri latvijski založbi I Love You Records, pri kateri so lani izdali izjemno uspešen album Good Man Down. Z drugo ploščo so osvojili kar nekaj odmevnih glasbenih nagradin hkrati odobravanje publike na festivalih Positivus v Latviji, nemškem Popkomm ter nizozemskim Eurosonic. Ob koncu leta, ko se izteka tudi njihova večmesečna turneja po Evropi in Združenih državah, so se prvič v karieri ustavili še v naši regiji. Plavolasa četvorka nam je petkov večer v Šiškini dvorani Komuna zapolnila z intimnim spoznavnim večerom, na katerem se je zbrala peščica entuzijastov podobne glasbene zvrsti. Ker se je pred koncertom v nadstropju višje ravno odvrtel filmski ekperiment Valtari islandcev Sigur Rós, je Indekšev dogodek dobil pol urno zamudo, s tem pa pridobil ravno dovolj časa, da se je prostor optimistično napolnil.

Ewert in njegovi trije godci so brez uvodnika takoj odprli indie-folk seanso s komadom Panda iz novega albuma in nas prijazno nagovorili šele po koncu druge pesmi. Navdušeno občinstvo je majhnost prekašalo z glasnostjo in jih nagradilo z bučnim prvim aplavzom, ki se je izkazal za uspešen povod nadaljne komunikacije med obiskovalci in skupino. Publiko sestavljeno iz pretežno nežnejšega spola, je dopolnjevala evforična diaspora njihovih sonarodnjakov, ki so proti koncu pokazali narodni ponos s plapolanjem estonske zastave. Tudi drugače je bilo očitno, da so v njihovih očeh pričujoči muzikanti prave zvezde. V uri in pol multiinšturmentalne godbe so nam zaigrali vse skladbe iz albuma Good Man Down, z dodatkom par komadov iz prve plošče ter nov singel Pictures, po romantičnem prvem zaključku z You Had Me At Hello pa so se na oder vrnili še s hitičem (In The End) There's Only Love. Čeprav je bila akustika na mestih precej borna, da so bobni odmevali vse do avle in je tolkalski vložek dodobra pretresel naše hrbtenice, so fantje iz Baltika navdušili tako oboževalce, kot tiste, ki smo se z njihovo glasbo srečali prvič.

Ne ozirajoč se na opazke, da Ewert & The Two Dragons igrajo muziko za punce ali da je njihov indie-folk še ena v vrsti alternativnih viž, ki so splavale po vodah mainstreama, lahko sklenemo, da je bil njihov prihod na evropski jug več kot dobrodošel.