TAM TAM FESTIVAL 2016: Drugi večer

TAM TAM FESTIVAL 2016: Drugi večer

Recenzija dogodka
Fotografija: Brina V.F.
3. 8. 2016 - 17.30

Sućuraj, otok Hvar, Hrvaška, 30. 7. 2016
Foto: Brina V.F.

 

Če je prvi večer festivala Tam Tam organizacijsko potekal z rahlimi zamudami in daljšimi odmori med nastopajočimi, kot bi lahko pričakovali, je drugi večer prinesel povsem drugačno časovno strukturo. In kot bomo slišali v nadaljevanju, ta sprememba nikakor ni vplivala ali spremenila odličnega vtisa s prvega večera.

Spiridon, mogočni trio, je otvoritev drugega večera postavil proti koncu sobote in končal nastop v prvi uri nedelje. Fantje, ki delujejo tudi v Zagrebu, so pravzaprav domačini iz Makarske in Drvenika. Drvenik je prav tako kot Sućuraj manjša trajektna luka, ki vzdržuje najkrajšo povezavo celine z otokom Hvar. Lokalci so pokazali izreden nastop. Za uvod se jim je s solo pevskim vložkom pridružil znanec, nam neznanec, ki je odgrlel nekaj, kar je bilo blizu cerkvenemu petju in tudi kasneje zaključil nastop bande Spiridon s pesmijo, posvečeno ljubezni do morskih širjav. No, Spiridon so pokazali povsem drugačno glasbeno izročilo. Predvsem angažirano, urbano in ubrano, kljub rahli zadregi ob začetku, katere prisotnosti ni bilo čutiti v nadaljevanju. Bogata ritmičnost z zanimivim skladanjem se je izmenjevala s pankersko neposrednostjo in preprosto melodiko. Tokrat se je pod oder na nogometnem igrišču nogometnega kluba Mladost zbrala večja množica poslušalstva, kot smo je vajeni ob prvih nastopih na festivalih. Morda lahko takšno stanje pod odrom pripišemo tudi premišljeni potezi organizatorjev iz vrst zadruge Pelišnjak ali dejstvu, da so banda Spiridon pravzaprav edini domačini na petem festivalu Tam Tam v Sućuraju na otoku Hvar.

 Miki Solus drugi nastopajoči drugega in hkrati zaključnega večera festivala Tam Tam so dvignili tempo. Opremljeni s harmoniko in osnovno jazz rock sestavo akustičnih glasbil in z zgovornim rimoklepačem so publiko pod odrom pošteno vzvalovali in priklicali tudi tiste iz mraka v ozadju. Kljub samosvojosti me je Miki Solus spomnil na irsko zasedbo Pogues, pravzaprav na pojavo vokalista Shanea MacGowana. Morda tudi na newyorške Ruse Gogol Bordello. Vendar primerjave zbledijo ob izvirnosti glavnega mojstra za prvim mikrofonom zasedbe Miki Solus.

Ob nastopu Žen vseženske postave iz Zagreba se je naša ekipa izpod odra preselila stran v mrak na travno površino, in spoznali smo še dober del publike. Izven soja odrskih luči v dišečem mraku intimnosti, z zadnjim krajcem lune na obzorju in nebom neštetih zvezd, tistih usihajočih in tistih rastočih in tistih nevidnih, smo kot gobe v rosni travi rasli s festivalom Tam Tam.

Glasba Žen je intimno doživljanje lahko le poudarila. Vizualizacija za zasedbo nad odrom na velikem platnu ni poudarjala precizne simbolike, ritmično se je ujemala z umirjeno, a vztrajno gradnjo skladb. Glasba izmenjavanja glasnosti in tihosti ter odsotnosti zvoka je pridobila povsem drugačen karakter, ko se je Žen pridružila še ena ženska glasbenica. Ustna melodika v spregi s povsem običajnim rockovskim instrumentarijem je glasbo razširjene zasedbe Žen premaknila v folk rockovsko smer.

Repetitor, sicer trio iz Beograda, se je tokrat predstavil v spremenjeni postavi. Po nepreverjenih informacijah si je kitarist in pevec poškodoval roko pri košarki in bil primoran prepustiti kitarske naloge. Nastop razširjene zasedbe Repetitor je bil preprosto odličen. Energično, močno v neusmiljenem ritmu, ki sta ga narekovali dekleti, je tisto, kar je planilo v pododrje. Nadomestna kitara je delovala povsem usklajeno in ni delovala okrnjeno, le v nekaterih delih ni uspela doseči originalne izvedbe. Vsekakor je drugi kitarist prinesel več. Zasedba Repetitor se je tokrat kot kvartet izvrstno predstavila v novi, drugačni in nič manj navdušujoči izvedbi.

Ob koncu zadnjega vrhunca dvodnevnega petega festivala Tam Tam smo pričakali zoro in zasedbo One Piece Puzzle. Idiličen scenosled je namesto rdeče zore prekrilo krvavo jutranje obzorje. Novi red je narekoval le en košček sestavljanke. One Piece Puzzle iz Reke so ritem trdo rockovske kitarske glasbe zaupali ritem mašini. S totalitarnim nastopom treh likov iz steam punk ali heavy metal ikonografije je del nogometnega stadiona postal bojišče, poslušalci, ki so se zleknili k počitku, pa trupla. Preostanek ljudi v avditoriju so zamenjali zombiji. Odšli smo med zadnjimi. Izredna predstava na koncu, brez hepi enda.

Peti festival Tam Tam na igralni travnati površini nogometnega kluba Mladost v izvedbi zadruge Pelišnjak, združenih občanov Sućuraja in okolice, je na otok Hvar pripeljal deset raznolikih in zanimivih zasedb. S temi dejstvi je tradicionalni dogodek prestopil več različnih meja in v več letih ustvaril novo skupnost. Glasbeno skupnost, ki je v zadnjih dveh nočeh letošnjega julija užila veliko dobre muzike in delila prijetno, družabno in vsekakor tudi angažirano poslanstvo festivala. Nizka vstopnina in uravnotežene cene pijač in hrane na prizorišču, zgledno prizorišče s šotoriščem in večletno prijateljstvo ter povezanost nastopajočih z različnimi deležniki festivala ponuja enostavno več kot le še eno turistično atrakcijo.

Lep pozdrav iz Sućuraja.

 

http://radiostudent.si/glasba/r%C5%A1-recenzija/tam-tam-festival-2016-pr...

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.