UP IN SMOKE VOL. VII: MARS RED SKY, BELZEBONG, STONED JESUS

UP IN SMOKE VOL. VII: MARS RED SKY, BELZEBONG, STONED JESUS

Recenzija dogodka
13. 3. 2016 - 16.10

Kino Šiška, 11. 3. 2016

 

Stonerska karavana potujočega festivala Up In Smoke se je minuli petek ustavila tudi pri nas. Letošnja sedma edicija je v Kinu Šiška gostila bende Mars Red Sky, Belzebong in Stoned Jesus. Namen festivala je vsako leto zbrati tri bolj ali manj znane bende v obširnem stoner univerzumu in jih poslati širiti svoj glasbeni nauk po evropskih prizoriščih. Iz potujočega festivala se je v Prattelnu razvil tudi stacionarni festival Up In Smoke, ki letos gosti večja imena, kot so denimo Electric Wizard, Pentagram in Yawning Man.

Festival je otvoril francoski power trio Mars Red Sky, z naslovnim komadom s svoje tretje dolgometražne izdaje »Apex III (Praise For Burning Souls)«, ki jo je izdal minuli teden. Bend se od svoje prve izdaje leta 2012 giblje v heavy-psych vodah, za izvedbo aktualne plošče pa so prevzeli bolj progresiven pristop. Da gre za bolj sofisticiran bend, ki ne igra na prvo žogo, poslušalec ugotovi že na začetku, ko se kitaristu z vokalnimi harmonijami pridružita še basist in bobnar. V živo svoje komade še upočasnijo, kar jim doprinese več prostora za dinamične poudarke, obenem pa z zvrhano mero fuzza poustvarijo mastno zvočno podlago.

Bend se v svojih komadih ne podvrže brezciljnim improviziranim solažam, prav tako pa se izogiba direktnemu, »in-your-face« serviranju komadov. Tako raje izbere srednjo pot, kjer se med stonerskimi riffi, ki še najbolj spomnijo na švedske Asteroid, prepletajo psihedelična, močno delayana popotovanja kitare in visok, zasanjan vokal. Težkim muzikalnim koreninam pa vseskozi ostaja zvesta dobro podmazana ritem sekcija, ki se z navidez malenkostnimi vložki in zanimivimi časovnimi intervali izpostavlja ravno toliko, kot se mora, da ohrani psihedelično atmosfero celovito. Je pa izkušnja Mars Red Sky z vso svojo psihedelijo vred vse prej kot subtilna - z razgibanimi prehodi in občasnimi metalskimi izbruhi ohranja poslušalčevo pozornost od začetka do konca koncerta.

Naslednji so oder zasedli poljski Belzebong. Inštrumentalni kvartet je še eden v dolgi vrsti bendov, kot so Bongripper, Bongzilla, Weedeater in podobni, ki bi jih skoraj že lahko uvrstili v svoj podžanr stoner metala. Vsi imajo namreč v svojem glasbenem udejstvovanju skupen cilj - to je opevanje in poveličevanje opojne zelene substance. To počno z zadostno mero samoironije, seveda. Njihova muzika bazira na dolgih in počasnih inštrumentalnih komadih, oprijemajočih se na repetitivne, bluzovske naravnane dele. Vse kar je vokalnega v komadih Belzebong, so nekajsekundni nagovori na začetku komadov, vzeti iz raznih okultnih grozljivk in propagandnih reklam proti drogam iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Njihov poglaviten duhovni cilj je nedvomno čaščenje riffa. Inštrumentalnemu bendu je velik izziv ustvarjati muziko, ki bi držala poslušalčevo pozornost skozi celoten koncert. In četudi je monotonost v takšni glasbi bistvenega pomena, se lahko hitro zgodi, da prav zaradi te monotonosti bend podleže recikliranju enih in istih form. V tem pogledu so Belzebong pri skladanju riffov na momente preveč predvidljivi. Po drugi strani pa ravno ta stonerska skladnost na koncu pusti dober vtis.

Daleč največ pozornosti publike je, pričakovano, požela zasedba Stoned Jesus. Ukrajinski trio je Ljubljano obiskal že četrtič, zato mu ljubljanska publika ni tuja. Z lanskoletno, tretjo dolgometražno izdajo »The Harvest«, so se odrešili strogega stonerskega okovja in se obregnili tudi ob drugačne žanre. Tako na albumu slišimo malo bolj alter rock prijeme kot tudi funk metalsko orientirane komade, ki bežno spomnijo na Living Colour ali nekatere izdaje ameriških Clutch. Komadi se spogledujejo tudi s progresivo sedemdesetih let. Pa niti ne toliko v aranžmajih pesmi kot v vsesplošnem občutku, kako so poslušalcu servirani nekateri prehodi med določenimi deli komadov.

Za takšen prepih v muziki Stoned Jesus je posredno kriv tudi nov bobnar, ki ima vsekakor bolj razgiban in aktiven stil bobnanja, piko na i pa je dodal tudi visok, pločevinat zvok snera, kot je značilno za bobnarja Johna Stanierja iz zasedbe Helmet. Prvi del koncerta so zaključili s komadom »The Harvest«, ki so ga posvetili v četrtek preminulemu članu zasedbe Emerson Lake & Palmer, Keithu Noelu Emersonu. Drugi del koncerta je bil sestavljen iz starejših komadov. S komadi, kot so »Stormy Monday« in »I'm The Mountain«, so razplamteli ljubljansko publiko, ki je navdušeno prepevala vse stare hite. Med vsesplošnim prerivanjem in »stage divingom« publike sta se kar med igranjem v publiko metala tudi kitarist in basist. Zares dober performans so po skandiranju publike po bisu zaključili s komadom »Electric Mistress«.

Še en odlično izveden in tudi kar dobro obiskan stonerski večer v organizaciji Kiborg Spužve Bukinga in Škuc Bube je potrdil, da je priljubljenost tovrstnih dogodkov pri nas precejšnja. Upamo, da se karavana k nam vrne tudi naslednje leto.

 

Institucije: 
Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness