XXL Media, 2012

V tokratnem RŠ Koncertu predstavljamo severnoirsko legendo, Van-the-mana, Vana Morrisona. Album Live On Air je neuradna izdaja na založbi XXL Media. Pod enakim nazivom je ista založba med drugim izdala tudi koncertne posnetke Neila Younga in skupine Yes. 

Kot bomo videli, to ni live album in bi mu bolj pristajal naziv bootleg. Miks je skozi ves album nekonsistenten in prehodi med komadi so nenadni. Včasih, kot je očitno na primeru četrte pesmi, I Just Want to Make Love to You Willieja Dixona, se posnetek začne kar na sredini takta. Vrstni red pesmi je enak, kot je bil davnega leta 1973, ko je Van s svojim legendarnim The Caledonia Soul Orchestra odigral koncert v londonskem Rainbow Theatru. In res je večina pesmi vzeta prav iz teh posnetkov, ki so bili izdani že leta 1974 na priznanem albumu It's Too Late to Stop Now. 

Album se začne s skladbo Warm Love, ki je bila izdana en mesec po koncertu v Rainbow Theatru. Kot je ugotovil Mike na blogu Brooklyn Rocks, gre za posnetek iz leta 1974, ko The Caledonia Soul Orchestra sploh ni več obstajal. Živahnejša izvedba je sicer neoporečna in Van se na saksofonu izkaže. Sledi Take Your Hands Out of My Pocket, priredba Sonny Boy Williamsona II, nato pa spet nedopustna napaka: v želji, da sledijo setlisti z londonskega koncerta, so zamešali dve Vanovi pesmi. Namesto Here Comes The Night, ki jo je v šestdesetih letih Van že pel z zasedbo Them in jo odigral tudi v Londonu, so pri založbi XXL Media na album uvrstili enako zvenečo, več kot dvajset let kasneje izdano Here Comes The Knight. Čeprav je izgovorjava naslovov teh dveh pesmi identična, ena poje o prihodu noči, druga pa o prihodu viteza.

Spet se zelo nenadno preselimo na londonski koncert in poslušamo izvedbo I Just Want to Make Love to You, ki ji sledi morda največji Vanov hit Brown Eyed Girl. Gre za posnetek s festivala Austin City Limits iz leta 2006, ki je v mnogo boljšem miksu izšel na uradno izdanem istoimenskem albumu. Na Live On Air so vokali tako glasni, da preglasijo vse ostalo. Nivoji vokala so zvišani do mere, ko je kompromitirana kvaliteta zvoka.

Končno sledi zaporedje petih pesmi z londonskega koncerta, ob katerih prehodi med komadi niso več tako moteči, čeprav se denimo Domino spet začne kar nekje sredi takta. Zadnji dve pesmi -  Cyprus Avenue, ki se sploh ne zaključi, in Wild Night – sta prav tako vzeti iz drugih posnetkov.

Čigava ideja je bil ta album, kakšen je njegov namen in kakšen urednik, ki ga je odobril, so zelo legitimna vprašanja. Morda so želeli pri založbi XXL Media predstaviti, kako je izgledal koncert v londonskem Rainbow Theatru leta 1973, saj takratni live album It's Too Late to Stop Now vsebuje komade s par različnih koncertov. To jim vsekakor ni uspelo. Raje se zatecite k prej omenjenemu live albumu iz sedemdesetih ali pa k Vanovemu novemu albumu Keep Me Singing.