Gala hala, Ljubljana, 15. 11. 2023

Kool-Aid je ameriška znamka pijače v prahu, ki je na voljo v različnih barvah in okusih. Ko ga zmešate, se barve razmažejo in predstavljajo zanimiv, barvit prizor. Nekaj ​​podobnega pa predstavlja glasba in podoba producentsko-raperskega hip hop dua B. Cool-Aid s podobnim imenom, ki je v sredo, 15. novembra, nastopil v ljubljanski Gala hali.

Eden od članov dua – raper Pink Siifu se je spomnil tega imena. V intervjuju za portal Fader je povedal, da ga je poimenoval po rjavi različici Kool-Aida, kar namiguje na njuno barvo kože in pojasni črko »B« v naslovu. Pri besedi cool, katere prva črka v originalnem imenu pijače je pravzaprav »K«, je Siifu samo spremenil v »C«, ker navsezadnje to tudi odslikava njuno filozofijo – prinašanje kul in vedre energije. Da bi preverili, ali je to res in ali to energijo začutimo, smo se odpravili na njun koncert.

Zgodba dua iz Los Angelesa, ki ga sestavljata Pink Siifu in Ahwlee, sega vse do leta 2015, ko sta se srečala na rojstnodnevni zabavi glasbenika Mndsgna in se takoj poštekala. Dve leti kasneje sta izdala prvenec Brwn, ki je predstavljal šele začetek ustvarjanja mozaika jazzovskih rap in neosoul elementov, ki dajejo kanček nejasnega nostalgičnega občutka in nas premaknejo v umirjeno razpoloženje – vzdušje, ki smo ga lahko zaznali tudi v sredo zvečer v Gala hali. Z Ahwleejem na beatih in Pink Siifujem, ki je gladko hodil po odru v svoji preveliki jakni in hlačah, prekritih z modrimi lučmi, je Gala hala postajala zasanjani prostor milozvočnega hip hopa.

Znaki tega so se pokazali že na samem začetku večera, ko nas je pred nastopom B. Cool-Aida skušal ogreti eden bolj znanih predstavnikov slovenske alternativne scene – didžej Borka z miksanjem ležernega hip hopa v stilu kasneje nastopajočega dvojca B. Cool-Aid. Ogrevanje maloštevilnega in mestoma nekoliko ravnodušnega občinstva je bilo precej težavno, kar se je izkazalo tudi pri koncu večera, ko je Borka spet stopil na oder.

Pink Siifu je takoj na začetku upravičil ime dua, tako da je nedvomno predstavljal utelešenje afroameriške kulskosti, okrog katere gradi svoj imidž. Nenapornost in lahkotnost sta imela v njegovem rapanju in potezah v sebi nek neizrečeni čar, ki se je prenesel tudi na obiskovalce in ustvaril pozitivno vzdušje. Tudi njegov žameten, hripav glas je v nastop, v vsak komad vnesel živahnost in razburljivost.

Znaki monotonosti, ki se včasih prebijejo skozi sorodno glasbo z nekaj preveč počasnosti, so do neke mere zaznamovali tudi njun zadnji album Leather Blvd. Ti momenti so se občasno kazali tudi v živem nastopu, toda B. Cool-Aid sta se izognila temu prav po zaslugi spevnih beatov Ahweelija. Pri tem je tudi vredno omeniti Pink Siifujevo karizmo, ki je pomembno doprinesla k temu učinku. Namreč njegova sposobnost podajanja glasbe in komuniciranja z občinstvom, brez vsiljevanja katerega koli dela nastopa, je bila prava osvežitev v današnjem glasbenem svetu, v katerem se pretiravanje pogosto kaže kot imperativ in predstavlja ključ do uspeha in prepoznavnosti.

Videti je bilo, da je to prepoznalo tudi občinstvo, ki je v koncertu vidno uživalo. In čeprav Gala hala ni bila nabito polna, bržkone tudi, ker je bila navsezadnje sreda zvečer, se je zdelo, da celotno mesto odmeva od topline in veselja. Z mešanico soula, jazza in rapa, ki se zgleduje po zasedbah, kot sta A Tribe Called Quest in Digible Planets, je duo v živo spretno poustvaril svoj zvok v veliko veselje tistim, ki radi slišijo mešanico različnih žanrov. B. Cool-Aid sta nedvomno upravičila svoje ime, konec koncev je bil večer v Gala hali dejansko nekaj podobnega pitju Kool-Aida – osvežujoč, zabaven in razburljiv.