Mostovna, Solkan, 18. 4. 2025

Veliki petek v metalskem svetu nima takega pomena kot drugod, razen če izide kakšna hvalevredna plata ali pa se zgodi kakšen dober koncert. Natanko to se je zgodilo na letošnji veliki petek. Na Mostovni v Novi Gorici oziroma Solkanu so se zglasili angleški deathmetalci Benediction, spremljali pa so jih Italijani Hobos in domači Razvalina.

Benediction so se v Sloveniji ustavili že nekajkrat, a tokrat prvič v Novi Gorici. Zasedba, ki je skupaj z legendarnimi Bolt Thrower postavila temelje ne samo angleški, temveč tudi svetovni death metal sceni, je v Novi Gorici podaljšala štirinajstdnevno evropsko turnejo, na kateri promovira najnovejši album Ravage of Empires. Na turneji sta jih spremljali kultna ameriška zasedba Master in prav tako zdaj že staroste novejšega vala ameriške death metal scene Jungle Rot. Od tega tria je Mostovno žal obiskala samo zasedba Benediction, ki se je naslednji dan odpravila še v Italijo. Kot že rečeno, šlo je za dodatna dva datuma, vsekakor pa smo veseli, da je bil eden od njiju rezerviran za novogoriško Mostovno.

Že pred nastopom Razvaline so se prostori v Mostovni in v parku okrog koncertne dvorane lepo napolnili z življem, katerega povprečna starost je bila resda okoli štirideset let, a so mladi po srcu prišli ne samo z domače grude, temveč tudi iz Italije in Hrvaške. Deathmetalski trio je močno in neusmiljeno udaril v prisotno maso. Četudi jim zvok tokrat ni najbolje služil, še posebej s precej nejasnim zvenom kitare in donečega malega bobna, je trio pokazal, kako se zadevi streže. Zdaj sem jih uspel ujeti že nekajkrat zapored – v Ljubljani, Sevnici in Novi Gorici – pri čemer je jasno, da so iz koncerta v koncert boljši. 

Razvalina so suvereno udrihali po prisotnih z materialom z EP-ja Zatirani, ki je izšel proti koncu lanskega leta, pri čemer je predvsem fino videti, da se mladeniči počutijo sproščeno na odru in da res uživajo, tako v družbi polne dvorane kot drug drugega. Čeprav besedila opevajo težke aktualne teme, glasba pa odzvanja v duhu starega ameriškega death metala, v katerem se čuti največ vpliva zgodnjih Death, Incantation in Autopsy, so bili možje nasmejani, na odru niso bili mirni niti za trenutek, vokalist Gapa pa je s svojimi zdaj že značilnimi nerodnimi govori izražal hvaležnost vsem, hkrati pa komandiral, da se poklonimo deathmetalskemu stroju. Pustili so nas … no, v razvalinah.

Za domačim triom je oder zasedel italijanski kvintet Hobos, ki očitno črpa iz švedske death metal šole, pri čemer najbolj spominjajo na zgodnje Entombed z mankom solaž. Ekipa, ki je na Mostovni pravzaprav doma, tam namreč dostikrat nastopa, je bila od začetka do konca še bolj neusmiljena kot Razvalina, a so imeli Italijani vendarle boljši zvok. Iskreno, imeli so najboljši zvok večera, pri čemer so vsi inštrumenti zveneli jasno, a hkrati surovo. Če ne bi vedeli, kdo so in od kod so, bi nas možgani prepričali, da so pred nami oživeli veliki štirje zgodnje švedske death metal scene, torej že omenjeni Entombed, a tudi Grave, Dismember in Unleashed. 

Komadi so bili hitri, zlahka so šli v uho, kitare so rezale, d-beat je dominiral, vokal je krulil v stilu L. G. Petrova, pokojnega legendarnega pevca zasedbe Entombed. To je bilo sprva super. Po kakšnih dvajsetih minutah pa se je pokazalo, da bend stavi na eno formulo in jo obira do obisti. Ne razumite narobe – bend je zelo dober, igra fenomenalno, energija je pristna in iskrena, a komadi so vsi – z izjemo enega ali dveh – res vsi isti. Ko tak bend igra štirideset minut … No, tega ni najlažje prežvečiti. Toda kakorkoli že, ekipa z Mostovne in Kluba goriških študentov je vseeno pokazala, da zna izbrati odlični predskupini – tako Razvalina kot Hobos sta bili kljub nekaterim minusom odlični in več kot primerni.

Toda vsi vemo, da naš popoln fokus zahtevajo angleški Benediction. Svet so presenetili leta 1990 s kultnim prvencem Subconscious Terror, ki je izšel pri takrat še mladi založbi Nuclear Blast. Odtlej so Benediction izdali še devet studijskih albumov, zadnjega, Ravage of Empires, ki je izšel v začetku aprila letos, pa so promovirali na tej turneji. Bend sestavljata izvorna kitarista Darren Brookes in Peter Rew, vokalno ga okrona David Ingram, ki ni izvorni član, a je v bendu poleg omenjenih kitaristov najdlje. Za bobni je sedel Italijan Giovanni Durst, bas pa je igral mladi Nik Sampson, glasbenik, ki je precej aktiven v več bendih na angleški sceni. Glede na to, da se povprečje starosti članov giblje okoli petdeset, smo zlahka razumeli, da so vsaj trije od petih članov že precej utrujeni od potovanj in vsega s tem povezanega, toda ko so stopili na oder, tega sploh nismo zaznali.

Benediction so udarili kot jedrski izstrelek in niso pustili dihati dobro uro, znotraj katere so odigrali malodane sedemnajst komadov. Bend je v zelo dobri formi, kar se je izrazilo v intenzivnosti nastopa, ki ga je kazil le obupno nejasen zvok obeh kitar. Energija benda se je prenesla na publiko, ki je pognala kar nekaj mošpitov, staroste pa smo bolj udrihali z vratovi in upali, da se nas heksenšus usmili. Benediction so grmeli skozi set, osredotočili so se predvsem na nov material, še posebej na vodilne single z albuma Ravage of Empires, toda pravi žur se je zgodil, ko so igrali kultne klasike. Veliko presenečenje sta bila komada z albumov Organized Chaos iz leta 2001 in Killing Music iz leta 2009, ko je bend vodil Dave Hunt, sicer tudi vokalist mračnih Anaal Nathrakh. Izkazalo se je, da David Ingram, torej povratni vokalist Benediction, ki je bend zapustil leta 1998 in se vanj vrnil leta 2021, nima težav s petjem materiala iz tega obdobja. 

Ves material, stari in novi, ki so ga v petek predstavili Benediction, se je zelo dobro prepletal, bend pa je napetost ohranjal do zadnjega trenutka. Poleg enkratnega glasbenega nastopa moramo poudariti tudi vrhunsko komunikacijo vokalista Ingrama, pri čemer je – in vemo, da je to pobral od benda Jungle Rot – ves čas poudarjal in ponavljal besedno zvezo »old school«, ki smo jo na koncu že vsi recitirali kot črno mantro, njegov angleški humor pa nas je večkrat nasmejal do solz.

Podaljšani vikend, ki se je za kristjane verjetno začel fino, toda končal bolj žalostno, se je za metalce začel zelo dobro, še posebej če pomislimo, da sta tako petek kot sobota na metalski sceni ponudila kar lepo število dogodkov. Vsekakor smo lahko hvaležni, da smo prejeli blagoslov v podobi Benediction ter seveda tudi Hobos in Razvaline, nič pa nas ne bo motilo, če se možje spet kmalu vrnejo nazaj.