Klub Gromka, Ljubljana, 19. 11. 2021

Saksofonistka in skladateljica Brina Kren letos raziskuje in ustvarja kot rezidentka programa Mladi raziskovalci v sklopu inštituta .abeceda. Program je raziskovalna platforma za mlade skladatelje, ki svoje projekte in rezultate predstavijo na individualnih koncertih in festivalih, kot so Jazz Cerkno, Jazzinty in Jazz Festival Ljubljana. Tokratni koncert v sklopu Defonije je bil zato tudi vzorec določenega raziskovalnega in ustvarjalnega procesa. Skladateljica s svojimi kompozicijami raziskuje točko vstopa inštrumentalistov kot tudi poslušalcev na abstraktnejšo raven izkustva glasbe. 

Pri Kren torej ne gre zgolj za estetiziranje forme in zvočnosti, najbolj oprijemljiv in očiten primer tega pa so v petkovi kompoziciji predstavljali trenutki prostega igranja, saj je duet ravno tam pokazal lahkotnost in usklajenost svojega hipnega konstruiranja doživetvene infrastrukture. V kontrastu s Cortex, katerih nastop je bil energičen in glasen, se je pri Crucial Encounters za najbolj distinktivno izkazala ravno njuna subtilnost. Skoraj kot bi želela izkustveno srčiko kompozicije skriti, namesto da bi jo poudarjala in metala v ušesa poslušalcev. 

Po striktno zvočni plati je bila kompozicija Brine Kren sestavljena iz perkusivnih, zračnih in tonalnih zvočnih tekstur. Slednje so se prelivale ena v drugo, obenem pa prepletale med inštrumentoma, kar je vodilo k čudovitim kombinacijam zvokov. Hiter primer tega je bilo recimo obratno sorazmerno izzvenevanje tonov na kitari, medtem ko se je saksofon iz tihega pihanja šele začenjal oglašati. S takšnimi niansami se je kompozicija vzpostavila kot izjemno čutna in premišljeno zasnovana, da popelje poslušalca po poti odkrivanja svoje ontološke usidranosti. 

Po krajši pavzi je na oder stopila norveška zasedba Cortex, ki jo sestavljajo Thomas Johansson, Kristofer Berre Alberts, Ola Høyer in Dag Erik Knedal Andersen. Ekipa si je pri nas z nastopi na festivalu Jazz Cerkno in tudi že v Klubu Gromka uspela zgraditi bazo poslušalcev, zasedba pa je celo poimenovala enega od novejših komadov po zadnjem nastopu v Gromki. Če smo pri prejšnjem koncertu intenzivnost zvoka zajemali nekje med 0 in 1, so Cortex spekter razširili vse do maksimuma. S povsem drugačnim pristopom, ki je bližje začetkom ameriškega free jazza, so dvorano v nasprotju s Kren in Vaslom napolnili z groovom. 

Njihovi komadi so preprosto sestavljeni iz začetne, končne in včasih vmesne melodije, med katerimi ustvarjalci improvizirajo. Vendar pri tem ne izstopijo povsem iz osnovnega materiala, še vedno se držijo harmonskih okvirjev ali ohlapne forme. Glasba je bila v primerjavi z nastopom Crucial Encounters veliko bolj domača in konkretna, kar lahko pripišemo večjemu osredotočanju na določen zvok. Kljub temu da so vsi štirje člani zasedbe izvrstni glasbeniki z izpopolnjenimi unikatnimi glasovi, je bil performans bolj kot neko teleološko sredstvo izgrajevanja izkustva demonstracija improvizacijskih sposobnosti glasbenikov. 

Če je kompozicija Crucial Encounters poskušala naše doživljanje popeljati stran od same zvočnosti, so skladbe Cortexa služile kot šahovnica, po kateri so ustvarjalci navigirali skozi ritmične pulzacije z različnimi improvizatorskimi tehnikami. Po dobri uri igranja je fante z odra pospremil bučen aplavz, s čimer se je večer tudi uradno zaključil. Produkcija dogodka je bila z vidika izbora zasedb uspešna, saj se sta se koncerta kljub konceptualni raznolikosti v kontrastu povezala in premostila dogmatični prepad med jazzovsko improvizirano in sodobno komponirano godbo.