Kino Šiška, 20. 10. 2015

Foto: Jože Svetičič

Po dobrih dveh letih smo dočakali nov album tuzelskega trubadurja Damirja Avdića. V torek se je v Komuni Kina Šiška namreč zgodila predstavitev njegovega najnovejšega izdelka, ki sliši na ime Manjina. Šesti album po vrsti, izdan pri Kapital Rekord, vsebuje dvanajst komadov, ki pljuvajo nelagodje, bedo in ironijo krute realnosti brez dlake na jeziku. A več o samem albumu v ponedeljek v Tolpi bumov.

Nekaj po deveti večerni je Damir v temi napadel oder v spremstvu dolgoletne sopotnice Gibsonke, ki je svoj zvočni duet Marshall-Marshall zamenjala za Marshall-Orange. Začel je s prvim singlom »Čuvaj se«, nadaljeval pa s pesmimi po vrstnem redu novega albuma. Ob njegovemu besnenju v mikrofon k stopnjevanju odrskega nastopa najbolj udari odrezavo, ritmično in dinamično kitarsko fraziranje, ki sploh na zadnjem albumu zveni odlično. Kot recimo pri komadu »Sedam milijardi«, katerega riff bi brez pomisleka ukradel kakšen doomerski band, ali pa pri naslovnem komadu »Manjina«, ki zasmrdi po garažni punk plesni, s katero Damir z vzkliki in šepetanjem nagovarja vse pod sabo. Himna albuma Manjina je definitivno pesem »Kapitalizam Macht Frei«, v kateri bosanski psiho napada odnos umetnosti in države, kar kaže aktualni problem, predvsem če se osredotočimo na primer KSEVT-a. Komad je v živo še daljši kot na plati, a s svojo teatralnostjo obenem skorajda prekratek. Damir s svojimi tremi mikrofoni, vsakim na svoji strani, drvi po odru in na momente tudi pod njim. Komade seka s feedbacki, s katerimi umirja svojo neprebojno kitaro in interpretira svojo pripoved kar na suho brez ozvočenja. Med novimi komadi je Damir odigral tudi nekaj starejših, s prejšnjih albumov. Z »Mrtvi su mrtvi« pesem Ljubavi, s katero je publiko pripravil do petja, z »Mein kapital« komad Bog je koncept, ki bolj kot kdajkoli sovpada z današnjim časom, časom  migrantske krize. Filozof iz Tuzle je svoj dobro uro in pol dolg koncert zaključil z zadnjim komadom albuma Manjina, U očima moje djece, prišel znova, odigral bis in zasluženo zapustil oder.

Kvaliteta koncerta Damirja Avdića ni pogojena s prostorom, v katerem nastopa, in to nam je dokazal tudi v torek. Čeprav smo ga bolj navajeni v manjšem klubskem prostoru, nam tam, kjer je, s svojimi prerokbami pričara vzdušje, ki ga narekuje sam. Brez ovinkarjenja nam ponuja kruto realnost, ideologije pušča za seboj in se vedno pokaže tak, kot je - človek, ki zna uporabiti nauk življenja »pljuni istini u oči«.