Metelkova, Ljubljana, 15. 6. 2024

Spet se lotevamo festivala sodobne plesne glasbe Keep in Mind, ki še vedno poteka. Jutri vas pred Channelom Zero čaka sejem vinilnih plošč, v petek pa pogovor z ustvarjalci v Big Nosu in zaključna noč, ki bo potekala v dveh največjih klubih Metelkove, in prostorska redkost – odprtje Mizzart terase. Izjemno nabit lineup se bohoti pred vsemi, ki gredo v petek na morje namakat noge, namesto da bi jih prišli razgibavat na plesišče Metelkove.

Govorimo o drugi noči, ki je v sklopu festivala Keep in Mind svoj prostor našla v klubu Channel Zero. V nasprotju s prvim, petkovim večerom je sobota ponudila tisto famozno ljubljansko polno Meto, izmuzljivo, toda močno zaželeno pojavo. Šesti mesec, mesec boja za človekove pravice skupnosti LGBTQI+, je svoj vrhunec doživel s parado ponosa, ki se je tistega popoldneva odvila po ulicah Ljubljane in tradicionalno izvedla koncertni del na Kongresnem trgu. Po koncu je preostanek seveda pristal na Metelkovi, ki se je ob številu podpornikov nemudoma napolnila, vsaj od zunaj. Vzdušje je kipelo po hedonizmu, ekspresiji in eskapizmu. 

V festivalskem prostoru je za prime-time nenavadno zgodaj že pričel sukat dobro poznani producent in didžej Assembler Code, ki je primerno slovesu ponudil kup elektro ritmov, toda pokazal je tudi širino in zarolal breakbeate ter UK garage komade. Zatem je oder zavzela domača Raketa, ki je razgreto plesišče še bolj razigrala, stilsko je poslušalstvo premaknila v že izpiljeno mešanico sinkopiranih plesnih ritmov, od elektra, breakbeata do gqoma. Nato je za mešalko stopila enigma večera, zmagovalec natečaja za priložnost nastopa na festivalu, Maybehusa?. Član kolektiva velvet in organizator techno zabav pri glumu je ponudil specifično nišni zvok, ki se osredišča okrog ruske založbe Private Persons. Zvok, ki je pridobil oznako electro punk, najbolj poznan tudi po dvojcu Locked Club, je zapolnil prostor Channela Zero. Z značilnimi distroziranimi basi, ki so rohneli v podtalju rešetajoče perkusije, je nesporno vzpostavil avtoriteto na plesišču. Z vsakim komadom so se pankerska mentaliteta, dekadenca, razpad in upor, ki so pomagali vzpostaviti nezmotljivo ruski žanr na noge, bolj zagrebli v telesa na plesišču. Zadnjo uro in pol nedeljskega jutra pa je prevzel mladi Waknu. Didžej, ki je skupaj s prvim nastopajočim v noči, DimTrijem, del kolektiva Zenith. Recenzent je DimTrija zamudil, Waknu s setom, ki se je težko naslanjal na 4 x 4 ritmiko, pa je prisluhnil za nekaj minut. Techno razbijaštvo je bila na eni strani dobrodošla zamenjava po nekaj urah breakov in electro ritmov, na drugi pa je s svojim nabijanjem ob jutranjih urah ustvarilo preveč agresivno atmosfero za bolj sproščeno đuskanje.

Keep in Mind je s prvim vikendom dokazal, da je eden najzanimivejših festivalov pri nas, kar zadeva sodobne elektronsko plesno glasbo s poudarkom na zvoku iz devetdesetih let in njegovih odvodih. Na njem lahko ujamemo izvajalce, ki so zadnjih nekaj let stalnice na festivalih, denimo na hrvaški obali v organizaciji britanskih kolektivov. S tega vidika Keep in Mind kot festival polni luknjo, ki jo pri nas pušča denimo festival Butik v Tolminu. Izvajalci, ki jih Keep in Mind pripelje na malo rejversko sceno Ljubljane, so same producentske in didžej avtoritete v specifičnih podžanrskih nišah v svetovni plesni elektroniki. Za nameček pa jim ob bok postavi domače didžeje z odlično podporo in izjemno pravovernimi pogledi na tovrstno glasbo. Zato se zdi, da je glede na kvaliteto ponudbe udeležba na dogodkih nižja kot pričakovano. V soboto je bil klub kljub polni Metelkovi zgolj zmerno poln. Najbrž pač za povprečnega podpornika mavrične skupnosti electro in breakbeati niso bili zaželena plesna glasba po končani paradi. Vendar je glede na to, da se je techno med mladimi ustoličil kot glasba žuranja in da je nova norma mladih iti na rejv na prizorišči, kot sta L56 ali K4, v stilu »gremo žurat, gremo se razbit«, seveda na tehnažo, presenetljivo malo ljudi obiskalo izvajalce, ki so v tej isti glasbeni sceni nepogrešljivi in ki aktivno soustvarjajo tokove te glasbe. Kje so mali rejverčki?

Upamo, da se Keep in Mind obdrži kot festival, ki nam tovrstno glasbo ponuja vsako leto, in da se obisk poveča, da bodo organizatorji lahko še v prihodnosti vzdrževali enako kvaliteto.