Keep in Mind, prvič
Channel Zero, Gromka, Ljubljana, 14. 6. 2024
Tokratna recenzija bo zagruvala v globokih, divje razlomljevanih in pisanih impulzih plesne elektronike, kot nam jo nudi še vedno potekajoči festival elektronske glasbe Keep in Mind. Oziroma, če povemo natančneje: festival urbane elektronske glasbe in klubske kulture. Štartal je pretekli petek na Metelkovi, se nadaljeval v soboto, zaključil pa se bo prihodnji petek s trojno razpaljotko. V njegovi prvi noči sta potekala dva partyja hkrati, eden v Gromki, drugi v Channel Zeru. Ker se ne moremo presekati na dvoje in tudi nasploh nasprotujemo binarni avtoritarnosti, se bomo osredotočili predvsem na štrom žur v Channelu Zero.
Še nekaj besed o festivalu oziroma njegovi samoopredelitvi. Takole pravi, citiramo: »Keep in Mind je edinstven festival v podalpski regiji, ki obiskovalcem ponuja širok nabor sodobnih klubskih zvokov in alternativne kulture v unikatnem zgodovinskem okolju. Festival se navezuje na korenine elektronske klubske kulture z majhnimi, temnimi in intimnimi prizorišči, meglo in stroboskopskimi lučmi, znojem in plesom v duhu enotnosti in inkluzivnosti,« konec citata. Njegov glasbeni cilj je predstaviti obsežen program sodobne elektronske klubske glasbe in prerez najnovejših dogajanj doma in v tujini. Letos festival poteka že tretjič.
Ker je, kot rečeno, festival še v teku, ne moremo podati celovitejše analize tega prereza, niti nas na tem mestu, če povemo po pravici, kaj takega ne zanima. Raje se bomo osredotočili na pokajoče odvijanje naše noči v Channelu Zero, na temo, intimo, znoj, ples, ob tem pa bomo morda oplazili tudi duha enotnosti in inkluzivnosti. Mimogrede bomo poskušali premisliti, v čem je tisti neubranljivi čar plesne elektronike, zaradi katerega se ti v rjoveči orgiji nasemplanih mojstrovin od vsega dobrega tako rekoč zmeša. Toda lepo po vrsti. Naštejmo in na kratko opredelimo lineup.
Večer je odprl znani erešovski partijec Blažen DJ. O obvladovanju basovskih linij, prehajanju iz zadržanih nians napol nalomljenega ritma v besno natolcevanje, ko spusti prostejšega štiričetrtinca, in o prepredenosti z razkošnim hiphoperskim arzenalom, kakršnemu smo pričevali v noči s petka na soboto, ne bi izgubljali besed. Treba pa je morda omeniti tisto, kar je v plesni elektroniki neobhodno, tako rekoč ključno: plesišče. Praktična razsežnost klubske glasbe je nemara ena najlucidnejših in je na živih dogodkih najbolj odvisna od sinergije med izvajalci in konzumenti, med didžejem in plesiščem. Sicer je bilo to pričakovati, ker je bil pač prvi na listi, toda Blaženovo plesišče je bilo skorajda nezasedeno. Huda muzika, ki grmi na prazno plesišče, je tako rekoč greh. Kot bi sredi puščave zlival vodo v pesek. Kar seveda ni didžejeva krivda, niti krivda neprisotnih, gre bolj za eno čisto običajno dolgočasno zadevo usode. Ne moreš pač uletet prvi na žur. Sicer pa Blaženov set, kot dokazujemo tule, ni šel povsem mimo.
Nadaljeval je Terranigma. Njegov set se je držal linije, podobne Blaženovi, torej prehajanja med presekanim pulzem v bolj tehnaškega in nazaj, ostrih in temačno natripiranih vzorcev in miksov v zmesi s hiphoperskimi vložki. Tu so se na plesišču tudi pojavili prvi sklopi mahedrajočih teles in ustvarili tisto nenadjebljivo simbiozo med didžejem oziroma producentom in množico na elektronskih žurih. Intima v ekshibiciji, osamitev med mnoštvom, individualnosti sredi skupnosti. Napaljen folk, ki navdušeno skandira ob slastno nevzdržnem kopičenju ritmičnega suspenza in orgazmični razpustitvi v drop. Počasi smo začeli švicat, Terranigma je nasploh razpalil folk; ne da bi kaj to odvzelo njegovemu setu, toda tudi njegov uspeh je odvisen od banalnega naključja – ali bo klub poln ali ne.
Tako je bil oder pripravljen na glavnega gosta v prime timeu: med drugo in četrto zjutraj je z najdaljšim setom nastopila zvezda oziroma gost večera, Nizozemec Thys. Da gre za najbolj pričakovani nastop, je bilo videti oziroma slišati po reakcijah številnih plesočih in prisostvujočih, ki jih je na festival privabilo prav njegovo ime. Set je bil poleg dolžine zaznamovan z nekoliko subtilnejšo zvočno krajino in kakšnimi še bolj polomljenimi ritmi, ekstázi med prisotnimi pa je, kot rečeno, gotovo doprinesla tudi njegova v svetu elektronike znana pojava.
Thyseva prisotnost se je odtisnila tudi na zadnji set. Sunneh in Marka San sta izvajala back to back, dogajanje na plesišču pa se je bistveno razredčilo. Seveda smo najbolj vztrajni – in kako ne boš vztrajen na elektronskem žuru – ostali do zgledne šeste zjutraj, ko se je party zaključil, družba pa je bila postopoma pozvana k odhodu. Hvala bogu za koncept afterpartyja. Toda to ni več del telih naših spominjarij. Back to back je v že omenjenem melosu predhodnikov poskrbel, da nam je preostanek štromarjev razlamljal telesa do udarca zadnjega bita. In še po njem se nam ni nikamor mudilo.
Kako strniti? Gotovo velja omeniti še VJ-ja Casija, ki je med špili skrbel za projekcije vizualij, med drugim prepredene s podobami elektronskih iger, od Super Maria do Dark Souls. Najočitnejša opazka bi bila, da klub ni bil nabit, kot se to rado stori, da niti med največjo množico v večeru ni dosegel tiste tako težko vzdržne neprehodnosti. Ta manko, če hočemo temu tako reči, pa gre na roko konceptualni zasnovi festivala: majhnosti in intimi. Slednjih ne moreš doseči s prenapolnjenostjo. Prenapolnjen pa je hitro predvsem majhen klub.
Z glasbenega vidika – motreno s perspektive plesočega – bi bila noč težko bolj optimalna. Pred nami so muziko vrteli obrtniški mojstri, ki, kolikor se spomnimo, niti enkrat niso vznejevoljili s kakšnim opaznim zdrsom ali neokusnim prehajanjem. Nič ni slabšega od slabega didžeja oziroma producenta in obratno, redkokatera stvar je boljša od dobrega sukača plošč. Prvi večer festivala Keep in Mind bi torej označili za posrečenega. Res je, v Gromki smo bili le malo časa, četudi je bila vizualna postavitev impresivnejša od tiste v Chanellu, toda obstaja tudi nekaj, kar elektronski klubski glasbi pridoda dodaten nivo: prostor. In naši predsodki. Morda nam Gromka preveč diši po panku. In eurodancu. Channel Zero pa je z elektroniko tako rekoč poročen.
Zadnji dan festivala bo na treh metelkovskih lokacijah - poleg Channela še Mizzart in Gala hala – potekal ta petek, 21. junija. Dotlej.
Dodaj komentar
Komentiraj