AKC Metelkova, Ljubljana, 2.–3. 9. 2022

Pretekli vikend se je šopku domačih festivalov elektronske glasbe s svojo prvo edicijo pridružil še festival Keep in Mind, ki je poleg ogrevalnega dogodka v klubu Channel Zero teden dni prej in sobotnega dneva na ploščadi MSUM za dve noči koloniziral večino prostorov na ljubljanski Metelkovi.

V primerjavi s programi slovenskih oziroma ljubljanskih festivalov, specializiranih za elektroniko, med katere štejemo nekoliko snobovsko Sonico, predvsem za specifično, mlajšo postinternetno publiko kuriran festival Grounded in na primer letošnjo prvo slovensko edicijo modnega klona techno švasalnice Possession, je Keep in Mind v celoto povezal sicer dokaj razpršena imena lokalnih producentov in DJ-jev, jih postavil ob bok podobno čutečim tujim imenom, poudarjal plesno in zvočno dinamiko ter ustvaril vzdušje, bolj vključujoče za vse obiskovalce.

Splošnejši namen tega novega projekta je predstavitev gonil sodobne plesne klubske elektronike oziroma njene krajine, v kateri ustvarjalci snujejo lastne zvočne izraze, tako na tujem kot domačem terenu pa se lahko združijo prav prek te žanrske razgibanosti s skupno vsebino in družbenim angažmajem. Glede na to, da domače akterje večinoma spremljamo na manjših dogodkih v produkciji mnogih posamičnih – pogosto celo lastnih – organizacijskih kolektivov tipa Nimaš Izbire in Knauf, je Keep in Mind vse naše preroke združil v eno sliko, da bi se sploh zavedeli ustvarjalne pestrosti, ki nastaja na domačih tleh ali raje – pod njimi.

Ljubljanska infrastruktura takšnemu festivalu sicer ne omogoča izbirčnosti glede lokacije, a je Metelkova več kot zadovoljila potrebe obiskovalcev, čeprav smo se v preteklem letu že nekako ustalili v klubu Channel Zero kot starem novem placu, kamor se gre plesat na elektroniko. K temu so pripomogli tudi organizacijski prostorski posegi, kot sta bila najem zvočnega sistema Boris Sound System in oprema nastopov z vizualijami mladih slovenskih VJ-jev, 5237 v Channel Zeru in bubbles fractals, ki je likovno osmišljeval petkove nastope v Menzi in sobotnega v Tiffanyju. V duh »festivalskosti« pa nas je nedvomno posrkal tudi Mizzart, ki javnosti sicer le redko odpre svoja vrata, a nam je tokrat omogočil, da smo doživljali razširjene dimenzije kompleksa Channel Zero in se nasploh lahko izgubljali po prostorih Metelkove. 

Zanimiva je bila odločitev, da so Evana, Mind Machines in live act iz drobovja dvojca Animistic Beliefs umestili v Menzo pri koritu, saj gre za prostor, kjer se takšni elektronski dogodki običajno ne kuhajo, a je prav to pripomoglo k posebnosti izkušnje. Izjema v recenzentkinem spominu je le dogodek, ko je tam pred leti v okviru pokojnega Stiropor festivala nastopil Vatican Shadow. Tega lahko stilsko pravzaprav vzporejamo z – globalno gledano – trenutno eno najvitalnejših elektro znamk Animistic Beliefs, tujima zvezdama petkovega večera, od katerih glede na raznolike izdaje sicer nismo vedeli, kaj pričakovati. Vsekakor pa sta se publike, ki je bila v primerjavi z drugo nočjo še precej redka, dotaknila s hibridno elektronsko poezijo v stilu spiritualnega panka in (po)ustvarila ritualno izkušnjo. Legenda pravi, da je po koncu nastopa nekdo celo zavzdihnil »duša« ...

Še en »shout out« pa si zasluži povezovalni dogodek na ploščadi MSUM, kjer smo v večernih urah sicer pogrešali vizualije, a s katerim so organizatorji izkoristili še zadnje izdihljaje poletnega sonca, omogočili brezplačen ples za vse in k nastopu povabili mladega DJ-ja Klyovaha, ki je zmagal na natečaju. V okviru tega zunanjega dogodka naj bi sicer nastopil tudi ukrajinski producent Stanislav Tolkachev, a je bil zaradi logističnih zapletov primoran nastopiti kasneje v klubu Tiffany, ob boku nekoliko manj hipnotičnih Selgorja, ofnane_pese in nemškega DJ-ja Ostblock133, kjer recenzentka sicer ni preživela veliko časa. Ne glede na to smolo pa so na zunanjem prizorišču obiskovalce ogreli domača DJ-ka in producentka dvidevat ter DJ-ja in producenta Age of Revolt in Douchean, čeprav upamo, da bo naslednje leto publika bolj suverena že podnevi in se bo na plesišče primajala še pred začetkom zadnjega seta ter pripomogla k boljši povezanosti celotnega festivala.

Drugo noč nas je tiste, ki Umwelta vidimo kot nekakšno elektro referenco, ta kljub očitni strasti do glasbe nekoliko razočaral s šablonskim štancanjem »bengerjev«, ki pa zaradi te logike niso prišli do izraza. Zato pa sta dogodek v Gala hali reševala elektro znanstvenica Nulla in Terranigma, ki je na koncu publiko razpihal s hitrim, a razgibano nabrejkanim žanrskim hibridom; ta je zadnjim borcem odvzel zmožnost govora, ne pa tudi volje do življenja. Nasprotje hitrejšim ritmom oziroma odvodom drum'n'bassa, ki so z Loxijem v glavnih urah in ob domači podpori drznejših dubberjev, kot je domači MarkaSan, istočasno polnili tudi Channel Zero, je publika lahko našla v Monoklu, kjer so se z bolj plavajočimi seti predstavili Lottie, Eliza in rezident letošnje DJ Seanse – Vasko. Slednji je v jutranjih urah v nasprotju z ostalimi nastopajoči polnil klub s senzibilnejšimi in organskimi zvočnimi podobami. 

Če strnemo, je Keep in Mind predstavil eklektičen nabor sodobne elektronske glasbe, ki počasi iztreblja diktat four on the floor in raje prisega na igranje z zvokom, ki pa poslušalca ne izvrže iz tiste plesne cone ugodja, temveč spodbuja komunikacijo med publiko in nastopajočim. Veliko predstavljenih izvajalcev sicer črpa navdih tudi iz starejših žanrskih odvodov. Na splošno smo lahko slišali breakbeat, UK bass, techno, house, electro in tako naprej. Omembo si gotovo zasluži izjemno prijetna in nepretenciozna publika, med katero je bilo tudi nekaj tujih obiskovalcev. Domače poslušalce elektronike, naveličane soplesalcev, ki spominjajo na neobzirne buldožerje, v klubih tipa K4, je razveselil varen festivalski prostor, kjer so se na domačih tleh povezale sorodne duše. Hkrati je tako pester nabor dokazal, da slovenska glasbena produkcija po kvaliteti nikakor ne zaostaja za pogosto privlačnejšo tujino in da je v našem prostoru še upanje za pravico do resnejšega hedonizma.

foto: Jan Oblak