Kino Šiška, 26. 10. 2012

Bodimo kratki, a jasni - koncert zasedbe Sofa Surfers, ki se je po nekaj letih vrnila na slovenski oder, je bil slab. Zelo slab.

Dejstvo je, da je zasedba prišla k nam v na moč okrnjeni izvedbi, saj je namesto glavnega vokalista Manija Obeye v Ljubljano prišel le njegov mlajši pomočnik Jonny Sass. Posledično je tako rekoč celoten material z njihove nove plošče Superluminal zvenel medlo, brez energije, na trenutke že kar amatersko, saj je se je mladenič uspel celo motiti v besedilu, ki se je sicer na veliko izpisovalo na projekciji za bendom.

Tako smo v bistvu še največ dobili v treh komadih, pri katerih se je dotični nadomestek umaknil z odra in glavnino dogajanja prepustil zasedbi, ki je lahko vsaj za trenutek pokazala, kaj zna. Še najbolj verjetno pri izvedbah skladb Hardwired in Heavy Water z dve leti starega albuma Blindside.

No, veselja je bilo kmalu konec in osip že tako ne ravno preštevilčne publike med koncertom je pokazal, kaj si tudi ostali obiskovalci mislijo o tovrstnem »take the money and run« pristopu. To podcenjevanje publike je še najbolje orisala kolegica, ki se je na koncert podala celo iz Postojne. »Pet evrov na komad,« je grenka ugotovitev, ki tokrat drži vodo.

Zato bom res kratek in koncert označil za enega bolj ponesrečenih v zadnjih časih, ki je bil glede na to, kaj je ponujal, še nesramno drag. Tudi dokaj medla predskupina Jelly Belly tega vtisa ni mogla izboljšati, kvečjemu nasprotno.

Več sreče torej prihodnjič!