Podrum, Reka, Hrvaška, 10. 9. 2012

Presenečen sem bil, ko sem prišel v znane prostore skvota Podrum in ugotovil, da koncerti niso več v zelo majhnem prostoru, ampak je ekipa uredila nov, večji prostor tik ob starem prostoru za koncerte. Tokrat je prostor dovolj velik, da si dostojno ogledate koncert, in zraven imajo še šank. Prej so bili koncerti v prostoru, kjer je bilo nekoč dvigalo, in vse skupaj je bilo veliko okoli 25 kvadratnih metrov. Reka in Zagreb sta najbolj aktivni mesti na Hrvaškem, kjer redno organizirajo koncerte, je pa res, da se malokrat zgodi, da bi določeni bendi na turneji igrali na Hrvaškem, ob tem pa spustili naše domače kraje. Ista benda sta igrala v nedeljo na obletnici Metelkove v Gromki.

Koncert so začeli Leechfeast, ki sem jih prvič videl v novi, manjši postavi. Zdaj so „bojzi“ iz Pivke četverec in drugega kitarista je nadomestilo še več opreme. Tako kitarist kot basist imata dva boxa in dve glavi. Res, prvo soočanje z Leechfeast je bilo pravi sonični orgazem. Fantje imajo odličen zvok, daleč od povprečja slovenskih bendov. Zvok res na nivoju za tak žanr, kot ga igrajo. Nizko uglašene kitare so prav tresle notranje organe in temelje zaskvotiranega hangarja v reški luki. V takšnih prostorih so čepki za ušesa, tako kot rešilni jopič na barki, nujni. Kitara je bila mogoče malce preglasna, ampak ni uzurpirala nastopa, je pa malenkost izrinila bas, ki je imel tudi odličen zvok. Novost na vokalu je to, da ima vokalist vokal na reverbu, in to je imelo na momente svoje pluse in tudi minuse - ko bi moral biti vokal najbolj surov in oster, ga je otoplil reverb. Bobnar je igral žanru primerno zelo minimalno in z ogromno dozo činel. Res pa je, da bi lahko postregel s kakšnimi bolj dinamičnimi in tehnično bolj zanimivimi ritmi, ker je prostorov v komadih dovolj. Za konec so Leechfeast postregli še priredbo Wipers – Doomtown.

Leechfeast bodo ta mesec izdali novo ploščo, na katero bodite pozorni, saj bo to po včerajšnjem koncertu najbolj „heavy“ plata leta. V drugi polovici septembra gredo dečki na dvotedensko turnejo po Evropi. To je že njihova tretja evropska turneja, kar je dokaj izjemno za bend, ki je začel ustvarjati pred komaj dvema letoma.

Podlaga: 05.massgrave - suffering until death.mp3

Večer so zaključili kanadski crust grinderji Massgrave, ki so bili prijeten kontrast Leechfeast, saj so z brzinskimi ritmi popolnoma spremenili atmosfero v malem Podrumu. Massgrave so v črno oblečeni punxi, ki igrajo starošolski grind v stilu dobrih starih Disrupt in Extreme Noise Terror. Za vokal sta skrbela dva velikana, ki sta neusmiljeno kričala in krulila drug čez drugega. Žanrsko Massgrave niso noben presežek, niti tehnično ne, enostavno, primitivno in predvsem hitro. Počasnejši deli so seveda zelo izstopali in imeli so svoj rušilni učinek ter so klišejsko spet eksplodirali v blazne blastbeate. Massgrave imajo soliden opus, ki so ga ponosno razkazali v Reki, žal pa moram priznati, da so igrali predolgo in njihov grindcore ni toliko raznolik, da bi bil še vedno zanimiv po petindvajsetih minutah nažiganja. Igrali so skoraj 40 minut, kar je bilo definitivno preveč.

Skratka, večer je bil zabaven, oba benda sta bila dobra in splačalo se je zapeljati do Reke. Klubska scena v tem pristaniškem mestu je solidna in splača se biti pozoren na njihove dogodke, saj se trudijo organizirati zanimive koncerte, vredne pozornosti in podpore. Kapo dol ekipi iz Reke, ki že nekaj let ustvarja DIY punk sceno skoraj da iz nič!