Korupcije se naučiš že mlad – 2. del
Pozdravljene v drugem delu ŠOUvizorja o študentskih funkcionarjih in funkcionarkah, ki so se podali v državno in lokalno politiko. Pred tednom dni smo v prejšnjem delu govorile o tistih, ki so prešli v starejše stranke, v tem delu pa bomo pozornost namenile tistim, ki so se pridružili relativno novejšim strankam v slovenskem političnem prostoru. Začele bomo v času pred evropskimi in državnozborskimi volitvami leta 2014, ko se je v volilno borbo podalo kar nekaj novih strank.
Verjamem
Pred volitvami leta 2014 je nastala stranka Verjamem, njen predsednik pa je na ustanovnem kongresu postal ustanovitelj stranke Igor Šoltes. Na evropskih volitvah konec maja 2014 je bil Šoltes tudi izvoljen za evroposlanca, na državnozborskih volitvah sredi julija 2014 pa stranka ni presegla niti enega odstotka skupnih glasov. Delno gre uspeh na evropskih volitvah pripisati tudi delovanju nekaterih posameznikov in posameznic, ki so si pot na državni politični parket utirali v študentski politiki. Takih je v Šoltesa verjelo kar nekaj. Prvi takšen je Zvjezdan Mikić, omenjen že v prejšnjem delu oddaje v sklopu stranke Socialni demokrati. Spomnimo: Mikić je leta 2001 vodil ŠOU v Ljubljani, pred tem je opravljal funkcijo sekretarja za obštudijske dejavnosti, bil pa je tudi prvi direktor zavoda ŠOU šport. Mikić je bil predstavnik iniciativnega odbora za ustanovitev stranke Verjamem, po poročanju Slovenskih novic pa je pomagal propagirati stranko z deljenjem letakov. Poleg tega je kampanjo finančno podprl z donacijo v višini 1000 evrov. Mikić je sicer trenutno direktor Študentskega športnega kluba Zdrava zabava, ki je soustanovitelj zavoda ŠOU šport. Od leta 2017 do 2019 je zasedal še mesto generalnega sekretarja Slovenske univerzitetne športne zveze, predtem pa je bil generalni sekretar njene članice Športne zveze Univerze v Ljubljani. Tako v prvi kot v drugi zvezi na zastopniškem mestu sedi Igor Lukšič, sicer član Socialnih demokratov. Ta naj bi prav tako kot Mikić tudi finančno podprl Šoltesovo kampanjo.
Poleg Mikića naj bi pri kampanji pomagal tudi Alen Nikola Rajković, poznavalcem študentske politike poznan tudi po svojem Facebook vzdevku Alen Nikola »Putin« Rajković. Leta 2010 je bil izvoljen na mesto ministra za obštudijske dejavnosti na ŠOU v Ljubljani. Predsedniško funkcijo je sicer takrat prevzel Marko Hozjan, ki pa je s položaja nepreklicno odstopil konec maja 2011 z uradno razlago bistvenih razlik v pogledih na ključna vprašanja v organizaciji med njim in tistimi, ki so ga izvolili. Potem se je mandat zaključil tudi Rajkoviću. Ta je študentski javnosti znan tudi kot politični boter ali stric iz ozadja Skupine Povezani in je sicer zasedal še druge funkcije v organizaciji. Bil je namreč direktor zdaj že razprodanega zavoda K6/4, do nedavnega pa je bil tudi direktor zavoda Socialni inkubator Študentski kampus.
Zdaj pa še k tistim, ki so bili v stranki Verjamem bolj aktivni. Tomo Juvan je bil v letih 2001 in 2002 predsednik ljubljanske študentske organizacije, predtem je opravljal tudi funkcijo predsednika študentskega parlamenta in zbora ter ministra za obštudijske dejavnosti. Opravljal je tudi vlogo svetovalca predsednika ŠOU v Ljubljani ter predstavnika za stike z javnostjo na slovenski študentski organizaciji. Po poročanju Mladine je Juvanu sicer uspelo zasesti vse ključne funkcije v ŠOU v Ljubljani, mesto svetovalca predsednika pa je na koncu dobil, ker ni več imel študentskega statusa, ki je sicer potreben za zasedanje drugih pomembnih funkcij v organizaciji. Piarovsko kariero je Juvan nadaljeval v stranki Verjamem, kasneje pa je deloval tudi v kabinetu Danila Türka. Na listi stranke Verjamem na evropskih volitvah najdemo še eno nekdanjo ministrico ljubljanske študentske organizacije, in sicer Katarino Košak. Ta je bila v letih 2011 in 2012 ministrica za obštudijske dejavnosti, na položaju je nasledila ravno prej omenjenega Rajkovića.
Levica
Na evropskih in državnozborskih volitvah 2014 je prvič nastopila tudi koalicija Združena Levica, v katero so bile združene Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije in Demokratična stranka dela, kasneje so se jim pridružili še Gibanje za pravično družbo in Kulturno politično Društvo Svoboda iz Straže. Na državnozborskih volitvah je bil za poslanca izvoljen Matej Tašner Vatovec, ki smo ga omenile že v prejšnji oddaji kot novega člana Socialnih demokratov. Vatovec je bil v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem prisoten že pri samih začetkih organizacije, okoli leta 2004 je namreč opravljal funkcijo sekretarja za izobraževanje in študentsko svetovanje. V preoblikovani stranki Levici pa na listi na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2018 najdemo Jako Fabjana, podpredsednika zveze ŠKIS v letih 2000 in 2001.
Piratska stranka
Piratska stranka Slovenije je na volitvah prav tako prvič nastopala leta 2014. Trenutni podpredsednik stranke je Igor Brlek. Ta je bil leta 1992 minister za socialo in zdravstvo na ŠOU v Ljubljani, ministrsko mesto pa je zasedal v času snovanja in izvajanja ideje o subvencionirani študentski prehrani. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil tudi odgovorni urednik Radia Študent. Brlek je znan tudi nekaterim stanovalkam in stanovalcem študentskih domov, saj je opravljal več različnih funkcij v zavodu Študentski dom Ljubljana. Trenutno je na zavodu mediator v svetovalni službi.
Stranka Mira Cerarja/Stranka modernega centra
Na državnozborskih volitvah leta 2014 se je pojavil nov obraz, ki je na volitvah tudi slavil. Gre za Stranko Mira Cerarja oziroma kasneje Stranko modernega centra, oboje ima seveda kratico SMC. Stranka je še kar pogosta izbira med nekdanjimi študentskimi in dijaškimi funkcionarji, le da so se ti pretežno omejili na kabinete vlade in lokalno politiko. V kabinet ministrstva za izobraževanje znanost in šport je po volitvah prišel Mitja Urbanc. Ta je bil med decembrom 2011 in februarjem 2014 predsednik Študentske organizacije Slovenije, predtem je bil namestnik predsednice ŠOS, bil pa je aktiven tudi v zvezi ŠKIS.
Par mesecev pred njegovo izvolitvijo na mesto predsednika ŠOS, ko je še zasedal položaj namestnika predsednice, je vrhovno sodišče potrdilo sodbo upravnega sodišča, v kateri je študentske organizacije opredelilo za osebe javnega prava. Po poročanju portala Pod črto se takrat na ŠOS s to odločitvijo niso strinjali, zato so leta 2012 najeli odvetnika. Ta je zanje zapisal mnenje, v katerem je študentske organizacije opredelil za osebe zasebnega prava. Za mnenje, za katerim so se pred očmi javnosti skrivali še naslednjih nekaj let, so v ŠOS takrat plačali 34 tisoč evrov. Pod pogodbo se je sicer podpisal takratni generalni sekretar ŠOS Aleksandar Jovanović, ki je bil povezan z mariborsko SLS. Predtem je Jovanović zasedal mesto predsednika volilne komisije in nadzorne komisije ŠOUM. Po poročanju portala Pod črto naj bi med letoma 2010 in 2016 ŠOS za zunanje piarovsko svetovanje plačal 210 tisoč evrov, pri čemer je Urbanc približno tretjino tega časa opravljal funkcijo predsednika ŠOS.
Svetovalec za odnose z javnostjo v kabinetu Mira Cerarja je bil tudi Rok Hodej, ki je v šolskem letu 2007/2008 opravljal funkcijo predsednika Dijaške organizacije Slovenije. Kasneje je bil tudi poslanec pravne fakultete v študentskem zboru ŠOU v Ljubljani, ki mu je nato med letoma 2010 in 2012 tudi predsedoval. Predsednik zveze ŠKIS je bil v začetku tega tisočletja Kamal-Izidor Shaker, ki je na listi SMC neuspešno kandidiral na državnozborskih volitvah 2018. Na lokalno raven pa se je omejila Renata Ribežl, saj je bila celjska svetnica. Ribežl sicer ne izhaja iz ŠOU v Mariboru, kot bi morda lahko pričakovali, ampak iz ŠOU na Primorskem, kjer je v letih 2006 in 2007 zasedala položaj sekretarke za kulturo.
Lista Marjana Šarca
Nadaljujemo s strankami, ki so na državni ravni nastopile na naslednjih volitvah, leta 2018. Ena od teh je Lista Marjana Šarca, krajše LMŠ. Stranka je bila sicer ustanovljena leta 2014 za lokalne volitve, a je po predčasnih državnozborskih volitvah 2018 dobila mandat za sestavo vlade, potem ko jo zmagovalka volitev, stranka SDS, ni uspela sestaviti. V LMŠ sta bila aktivna dva nekdanja funkcionarja mariborske študentske organizacije, in sicer Aljaž Kovačič in Luka Špoljar. Špoljar je bil med letoma 2013 in 2018 predstavnik mariborske študentske organizacije v predsedstvu ŠOS. Po koncu te funkcije je kandidiral na volitvah 2018 in 2022, a ni bil izvoljen. Trenutno pa je zaposlen kot vodja kabineta predsednika vlade Roberta Goloba, na listi Gibanja Svoboda pa na letošnjih volitvah tudi kandidira. Aljaž Kovačič ima podobno zgodbo. Med letoma 2015 in 2017 je bil sekretar za socialna in zdravstvena vprašanja, kasneje pa je prav tako kot Špoljar na listi neuspešno kandidiral na državnozborskih volitvah 2018 in 2022. Na trenutnih volitvah pa prav tako kandidira na listi Gibanja Svoboda.
Gibanje Svoboda
Kadri stranke LMŠ so se tako kot kadri nekaterih drugih strank pridružili osvobodilnemu protijanševskemu gibanju, stranki Gibanju Svoboda. Poleg Špoljarja in Kovačiča je v stranki trenutno tudi Darko Krajnc, ki smo ga omenile že v prejšnji oddaji. Spomnimo: Krajnc je bil prisoten pri samem začetku snovanja krovne slovenske študentske organizacije, bil je namreč prvi predsednik Študentske organizacije Slovenije, predtem pa je bil poslanec in minister za socialo in zdravstvo v ljubljanski študentski organizaciji. Po predsednikovanju je prevzel vodenje Stranke mladih Slovenije, med letoma 2004 in 2014 pa zasedal mesto občinskega svetnika v občini Šentilj. Vmes je še neuspešno kandidiral na županskih, državnozborskih in predsedniških volitvah, naposled pa se je le prebil v parlament s pridružitvijo stranki Gibanje Svoboda, na listi katere kandidira tudi letos. Poleg teh sta v stranki tudi dva bivša funkcionarja, ki sta se omejila na lokalne odbore. V svetu Študentskih organizacij lokalnih skupnosti, krajše ŠOLS, je bil aktiven Jaka Bassanese, ki je zasedal mesto predsednika med letoma 2012 in 2014. Bassanese je trenutni občinski svetnik občine Bled. Predsednik DOS v študijskem letu 2012/2013 pa je bil Alen Hliš. Hliš in prej omenjeni Aljaž Kovačič trenutno zasedata mesto predstavnika ustanoviteljice, torej vlade, v svetu zavoda Študentski dom Ljubljana. Naj tu še omenimo, da se bo sestava najvišjega organa v zavodu, torej sveta zavoda, kmalu spremenila, saj je po novem Zakonu o visokem šolstvu ustanoviteljstvo prešlo pod Univerzo v Ljubljani.
Vesna in Prerod
Ker smo v oddaji že omenjale Levico, se moramo za trenutek ustaviti še pri njeni partnerici na letošnjih volitvah, stranki Vesna. Ta je nastala v začetku leta 2022 in je v javnosti poznana predvsem kot goreča zagovornica okoljevarstvenih politik. Približno v istem času je svoj mandat na čelu Študentske organizacije Slovenije začela Marike Grubar, ki je na tem mestu ostala do marca 2024. Na položaj je bila izvoljena z mesta predsednice sveta ŠOLS, predtem je bila še tožilka ŠOU v Ljubljani in opozicijska poslanka ljubljanske Filozofske fakultete. Njene kandidature se morda spomnite po aferi spolnega nadlegovanja opozicijskih kandidatk leta 2016. Kandidatke, vključno z Grubar, so proti Roku Petriču, članu Povezanih, takrat podale policijsko prijavo, Petrič pa je bil oglobljen. Pozneje je Grubar, ko ji je pripadla funkcija predsednice ŠOS, z Rokom Petričem, ki je istočasno opravljal funkcijo generalnega sekretarja ŠOS, tesno sodelovala, ob koncu mandata pa povedala, da ji je bilo v veselje delati z njim.
Točnega datuma njenega prestopa v širšo politiko ne moremo zaslediti, a je bilo to zagotovo kmalu po koncu njenega mandata predsednice ŠOS, saj je aprila 2024, torej slab mesec po prenehanju funkcije, pristala na listi kandidatk stranke Vesna na evropskih volitvah. Novembra 2024 je bila izvoljena za podpredsednico stranke. Po volitvah se je zaposlila kot lokalna pomočnica strankinega evroposlanca Vladimirja Prebiliča. Ta pa je ob ustanovitvi stranke Prerod očitno Vesni, poleg svojega mandata evropskega poslanca, vzel tudi Grubar. Ta je namreč v novoustanovljeni stranki zasedla mesto članice nadzornega odbora stranke. Na prihajajočih volitvah bo na listi Preroda kandidirala v okraju Ljubljana Šiška 4. Poleg Grubar je v pisarni Prebiliča zaposlena tudi Jelena Štrbac, ki je glede na opis na osebni strani evroposlanca v preteklosti skrbela za področje odnosov z javnostmi pri ŠOS. V okviru tega naj bi skrbela tudi za organizacijo večjih strokovnih dogodkov.
Demokrati Anžeta Logarja
Ker se počasi že približujemo koncu oddaje, je končno na vrsto prišla tudi stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki je s svojo nedavno kadrovsko pridobitvijo poskrbela za začetek pripravljanja teh dveh oddaj. Kot ste lahko slišali že v uvodu prvega dela, je pred slabim mesecem k njej prestopil Luka Mihalič. Ta je od marca 2024 do nekaj dni pred vstopom v stranko opravljal funkcijo predsednika ŠOS. S te je po lastnih besedah na eni od novinarskih konferenc odstopil prav zaradi prestopa v Demokrate. Mihalič je pred izvolitvijo na najvišji položaj v ŠOS deloval kot poslanec Fakultete za upravo v ljubljanski študentski organizaciji med letoma 2022 in 2024. Poleg tega je bil vodja poslanske skupine Povezani in podpredsednik Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Izvoljen je bil tudi v pritožbeno komisijo ŠOU. V času njegovega mandata na čelu ŠOS je bil sprejet Zakon o urejanju položaja študentov 2. Gre za omnibus zakon, v katerem je bila sprejeta le približno polovica predlogov ŠOS, večinoma tisti manjši, ki od države niso pričakovali sistemskega urejanja področja. Se je pa Mihalič v okviru sprejemanja zakona dodobra spoznal s poslanskimi skupinami strank, saj je z vsemi opravil ločene pogovore. Kot kaže, so ga najbolj prepričali Demokrati, saj bo na letošnjih volitvah na listi stranke kandidral v Celju.
Stranka Skupnost
Kot zadnji pa se bomo posvetili lani ustanovljeni županski stranki Skupnost. Prvi predsednik stranke in župan Občine Hrastnik Marko Funkl je v svojih študentskih letih opravljal funkcijo predsednika ŠOLS. Generalni sekretar stranke je Rok Primožič, sicer vodja kabineta škofjeloškega župana. Tudi ta se je s politično funkcijo dodobra seznanil že v študentskih letih, ko je zasedal mesto generalnega sekretarja Študentske organizacije Slovenije. V tej vlogi je leta 2010 po odstopu predsednice ŠOS Katje Šoba, ki smo jo omenili v prvem delu oddaje, za nekaj časa prevzel tudi vodenje ŠOS. Mesto generalnega sekretarja ŠOS je med letoma 2007 in 2009 zasedal tudi Aleš Bržan, sedanji župan Občine Koper. Predtem je bil aktiven tudi v Klubu študentov občine Koper. Po koncu študentskih let je najprej pristopil k stranki, ki je takrat še nosila ime Stranka Mira Cerarja, za katero je v Kopru kandidiral na županskih volitvah leta 2014 in zasedel drugo mesto. Kasneje je ustanovil svojo listo, s katero je na lokalnih volitvah leta 2018 in 2022 premagal dolgoletnega koprskega župana Borisa Popoviča. Bržan se je v javnosti sicer pojavljal kot podpornik ustanovitve stranke Skupnost in tako sodeloval tudi na tiskovni konferenci ob njeni ustanovitvi. Kaj je njegova vloga v stranki oziroma ali se je vanjo tudi dejansko včlanil, sicer iz javno dostopnega gradiva ni jasno.
Seznam prestopov je verjetno še daljši. Kot smo v oddaji že omenile, se nekdanji študentski funkcionarji namreč večinoma podajo v lokalno, ne le državno politiko. Tako sta bila recimo kar dva novogoriška župana v vodstvu Kluba goriških študentov, krajše KGŠ. Matej Arčon, novogoriški župan med letoma 2010 in 2018 in trenutni podpredsednik vlade in minister brez resorja, ki se ukvarja s slovenskimi manjšinami in Slovenci po svetu, je v svoji mladosti zasedal mesto predsednika KGŠ. Isto funkcijo je v preteklosti opravljal tudi trenutni župan Nove Gorice, Samo Turel. Tu se povezave sicer ne ustavijo, saj je Klemen Miklavič, ki je na županskem mestu nasledil Arčona, med letoma 1996 in 1999 zasedal mesto predsednika zveze ŠKIS. Iz medijskih objav je mogoče sklepati, da je še leta 2004 zasedal sicer neznano mesto v ŠOS. Predvidevamo lahko, da do podobnih prestopov prihaja tudi v drugih študentskih klubih, a je pregled vodstev 55 lokalnih študentskih klubov, ki sestavljajo zvezo ŠKIS, presegal namen oddaje.
Prehodi študentskih funkcionarjev in funkcionark v državno in lokalno politiko torej niso redkost. Kot smo prikazali v dvodelni oddaji, so se ti večinoma podali v stranko Socialni demokrati. To dejstvo ni nenavadno, saj ta stranka običajno rekrutira v svoje vrste prav tiste najbolj izobražene, mlade kadre iz urbanih središč. A njihova prisotnost je pogosta tudi v drugih strankah, ki v tej državi obstajajo že več kot trideset let. Menjava študentske politične kariere za državno tako torej prikazuje, kako se študentski funkcionarji in funkcionarke že v mladosti naučijo operirati z nekajmilijonskim proračunom, kar pa jih – če si sposodimo besede Luke Mihaliča v klepetalnici na RTV Slovenija – lahko navda z »veliko mero ambicioznosti in motiviranosti«, da se podajo na lov za višje funkcije, kjer operirajo z večmilijardnim proračunom.
Oddajo sta pripravili Karin in Matevž. Lektoriral je Aleš, tehniciral Oli, brali sva Katja in Biga.
Komentarji
Pozabili ste na Benjamina Leskovca, ki kandidira za Prerod.
Komentiraj