Martinska, Šibenik, Hrvaška, 1.–3. 8. 2024

Na polotoku nasproti Šibenika v značilnem dalmatinskem obalnem okolju je plaža Martinska in nad njo istoimensko festivalsko prizorišče. To poleti gosti več glasbenih festivalov, punkerskega, hiphoperskega, reggaejaškega Sea Sound – naslednika poznanega festivala Seasplash, in več različnih elektronskih festivalov. Ob borovem gozdičku na manjši skalnati planoti domuje tudi festival Membrain, jedro tokratne recenzije in festival, ki ga organizatorji definirajo kot najsrčnejše evropsko srečanje underground bass kulture.

Leta 2022 se je večja slovenska ekspedicija na basovsko masiranje telesa prvič odpravila tudi zaradi nastopa slovenskega didžeja in producenta Fujite Pinnacla, cenovno zelo dostopnih kart – 60 evrov za regionalce – in obljube dobre glasbe lučaj stran od morja. Festival Membrain, ki se je prvič zgodil leta 2016, predstavlja drugo plat zbirališča basovskih navdušencev na obalnih glasbenih destinacijah. Z intimno kapaciteto par sto ljudi, prijateljskim vzdušjem, lokalnimi organizatorji in neobremenjenostjo z estetiko prizorišča je protiutež velikim festivalom, kot je denimo Outlook. Festival je butičen, zato na lineupu ni slavnih imen, ne vključuje številnih odrov in pletore prostočasnih aktivnosti. Lokacija znotraj Unescovega varovalnega pasu in DIY organizacijski pristop pomenita, da infrastruktura, namenjena obiskovalcem, služi obstoju, ne udobju. Ko prvo leto ugotovimo, da pitne vode na prizorišču ni, ob naslednjem obisku natančneje preberemo informacije o festivalu in se nanj ustrezneje pripravimo.

Na plesišču Membraina težko srečamo obiskovalca, ki ne pozna nikogar drugega, močna domačnost pa je očitna tudi med didžeji samimi. Pogosto izmuzljiv občutek skupnosti je na tem festivalu tako prevladoval od prvega do zadnjega trenutka. Skupaj z odličnima soundsystemoma, domačim Seasplashovim na glavnem odru in belgijskim High 'n' Irie na odru Concrete Bush, je tranzicija iz zakrknjenega headspacea, polnega pretiranega premlevanja plesnih gibov, v telesno prepustitev potekala hitreje in gladkeje, kot bi pričakovali.

Osebna situiranost je uokvirila obisk festivala, ki je potekal od četrtka do nedelje. Ob izpuščenem zadnjem večeru zaradi delovnih obveznosti je bila žurerska metoda izrazito zmerna. Zaradi skrivalnic pred najmočnejšim soncem in vročino je bil idealen prihod na plesišče okoli osme zvečer, ko so na prvi dan blagodejno zavetje ponudili KB Crew v b2b-u z Ensarrom in Franckyjem. V osnovi drum'n'bassovska bruseljska ekipa je rolala osvežujočo in razigrano selekcijo, ki jo je v grešno transcendentalnem potencialu zrcalilo z umetnimi rožami plešoče občinstvo. Poljski ustvarjalec Alegria je na glavnem odru medtem set začel s temačnim, toda elegantnim drum'n'bass minimalizmom, ki se je med kratkim premorom za obed razvil v neuromoment. Hrustljavo izpiranje tega žanra ni favorit recenzentke, so pa zato s sprehodom po breakbeatovskih podžanrih globokega in težkega priokusa na majhnem odru dodobra zaswingali Constrict Crew.

Vsled rahlo poznejšega prihoda iz mesta je petkov set Proovea in Marka Sana veleval takojšnjo usmeritev do betonskega goščavja, kjer je zavladal zunajzemeljski dub zlovešče avtoritarnosti. Muzika je zares kliknila tudi s soundsystemom, manj povezave pa smo čutili med nastopajočima. Ko je Marka San razvijal dramaturgijo, je Proove ostajal v ozadju kot povezovalec. Kljub manjšemu obisku sta ta set in set, ki mu je sledil, na festival zagotovo vnesla najboljše vzdušje in prikazala širino basovske scene, izvito le iz drum'n'bassovskega kroga.

Omenjena soundsystem ekipa High 'n' Irie je na festival Membrain prišla tudi v sklopu praznovanja desetletnice delovanja in na odru gostila lepo število francoskih in belgijskih ustvarjalcev. Uživancijo sta po Prooveu in Marka Sanu nadaljevala Argo b2b Beatrice M., vrhunec večera pa je z nepopustljivo uro in pol pokalic jukea, techno poliritmov in raverskega kontinuuma zaznamoval Le Motel. Med setom je nevihtna celica ambientu primerno z bliski dramatično razsvetljevala morje, kar je botrovalo dolgočasni, toda racionalni odločitvi zaključiti večer.

Odkritje sobotnega večera sta bili dve belgijski ustvarjalki. Prva je didžejka in promotorka Fatoosan, soustanoviteljica enega prvih ženskih hiphop kolektivov v Belgiji, ki je v setu, zagotovo ustvarjenem za dekleta,mešala grime, hiphop, trap in broken beats v popolnoma utemeljeno uživaško nastopaštvo. Iz britansko-ameriških korenin basovske muzike nas je poliglotsko dislocirala La Dame. Francoska didžejka in producentka, ki domuje v Bruslju, nas je izučila v abecedi UK funkya, kudura, grimea, drum'n'bassa in drugih breakovsko razigranih žanrov, katerih jezik nas je nagovoril s poliglotsko slovnico poliritmov in melodij.

Festival Membrain je potrdil kategorizacijo prijateljskega druženja, toda obiskovalci, ki nas je pritegnila bassovska oznaka, smo v iskanju žanrske širine domovali na majhnem odru, ker je na glavnem odru prevladovalo bolj obče selektorstvo drum'n'bassa. Ta zamejenost je nekoliko skisala občutek festivalskosti, toda temeljna vrednost dogodka je bila v možnosti popolnega odklopa in ne nujno v izboru glasbenikov. 

Obisk festivala je za recenzentko predstavljal vrnitev iz klubske upokojitve, a je sproščenost okolja botrovala tudi manjšemu moralnemu mačku glede zmernega žurerskega udejstvovanja. Resda je zadržanost kontraintuitivna s pričakovanji clubbinga – tudi vseh odličnih glasbenih trenutkov najbrž ne boste doživeli s takšnim vzorom – toda če je med poslušalci kdo, ki podobno koleba o svojem odnosu z elektronsko sceno, za povrnitev upanja vanjo priporočamo obisk festivala Membrain, le dobro se pripravite na kamp.