Letni vrt Gala hale, Ljubljana, 16. 7. 2021

Tokrat boste lahko prisluhnili recenziji koncerta Nine Bulatovix, ki se je prejšnji petek odvijal na vrtu Gala hale. Bend je večer izkoristil tudi za predstavitev svoje zadnje plate Zob za zob, ki so jo člani izdali v začetku letošnjega leta pri KAPA Records, a zaradi takrat poslabšanih epidemioloških razmer še ni utegnila potovati skozi odrske ojačevalce. V primerjavi z izboljšano zdravstveno situacijo pa tako dobro ni kazala vremenska slika. A deževni napovedi navkljub je skupina z vsemi organizatorji prevzela odločitev, da bo koncert vseeno izvršila s krajšim zamikom. Zato je ob prvotno napovedani uri Gala hala še vedno bolj ali manj samevala, iz zvočnikov je prihajala umirjena glasba, nad vrtom pa so viseli težki sivi oblaki. Vendar se je kmalu začelo nabirati ljudstvo, ki se je želelo naposlušati domačega postpunka z ocvirki. 

Skupina je mirno in skromno prispela na oder. V roke so prijeli svoje inštrumente in Marko Širec je na basu zaigral uvodne tone. Za uverturo si je zasedba izbrala komad s svoje prejšnje plate, prvenca Jate – in sicer Z obema rokama. Poslušalstvo je ob njem završalo, glas Gregorja Kosija je donel po prostoru in trio je izzvenel v glasnem crescendu. Po kratki zahvali so takoj nadaljevali s komadom, ki je bil prav tako z njihovega prvega albuma.

Ravno setlista, na kateri se je pojavila marsikatera popevka s prvenca Jate, je bila prijetno presenečenje. V nasprotju z njim pa to niso bile prve kaplje, ki so se začele čedalje hitreje usipati na publiko. A te dež ni motil, navzoči so le odprli dežnike ali pa se na milost in nemilost prepustili večerni plohi. Po pravici povedano je turobnejše vreme lepo sovpadalo z nastopom in atmosfero, ki ga je ta ustvarjal. 

Trio je na neki točki večera postal četverica, ko se mu je na tolkalih in klarinetu pridružil še Andrej Hrvatin. Hrvatin je sicer častni član zasedbe, ki se je ustaljeni postavi pridružil ob snovanju albuma Zob za zob. Njegov nastop je bil odličen in s preostalo trojico se je dobro zlil. Tudi ozvočenje je bilo kvalitetno, kar je omogočilo, da je doprinos vsakega člana prišel do izraza. Tako smo po želji lahko pozornost usmerili na bobnanje Jureta Lavrina, Markovo bas linijo, Gregorjeve jecljajoče vokale ali pustili, da so nas skupno zazibali v ples pod dežnimi kapljami, ki je kot nalašč kmalu postal del sicer preproste odrske scene, ki so jo sestavljali zgolj barvni reflektorji.

Popevkarski večer s plesno muziko, kakor je nastopu rekel Kosi, se je končal po dobri uri in pol in za sabo pustil rahlo premočeno, a zadovoljno publiko. Vzdušje je bilo domače in po zahvalah benda sodeč je bil v publiki marsikdo, ki je na tak ali drugačen način doprinesel k zadnji plati. Z zadnjim komadom na setlisti, Jate, se je skupina poslovila in za sabo pustila sladki zven, ki ga je počasi spiral dež.