Trg brez zgodovinskega spomina, 11. 9. 2020

V petek, enajstega devetega, ko je sonce že ob 19.30 po septembrsko potonilo za obzorjem in je nad Ljubljano padel mrak, je na tleh AKC Metelkove zaživelo, zažvrgolelo in zagomazelo. Tokrat morda še toliko bolj, saj avtonomni kulturni center letos obeležuje 27. obletnico delovanja. Tisti večer se je zato zvrstilo kar nekaj dogodkov, med njimi tudi javna vaja obalno-notranjskega d-beat ansambla Pakt.

V zraku se je namešala prijetna atmosfera, večer je bil topel in še preden je četverica pred klubom Gromka prijela v roke svoje instrumente, se je na prizorišču nabralo kar nekaj parov ušes in očes, ki so bila pritrjena na glave z dolgimi grivami in pisanimi bodicami. Kljub dobremu vzdušju pa je bilo v zraku morda zaslediti le kanček otožnosti, saj bi ob Paktih na tej javni vaji, ki jo je organiziral RAFAL Crew, morali potrenirati tudi epski crusterji Natt, a jim to zaradi tehničnih zapletov žal ni uspelo. Vsekakor pa se je trohica melanholije hitro skrila, ko so na prizorišče zakorakali Luka, Gašper, Jan in Nika ter začeli z vajo. Zven njihovih instrumentov je napolnil Trg brez zgodovinskega spomina ter povzročil, da so prej omenjene pisane glave začele potresavati ob slehernem udarcu po bobnih.

Kljub temu da je šlo zgolj za trening, je bilo bendovo vežbanje slišati konkretno izpiljeno, prav takšno je bilo tudi njihovo ozvočenje, vse skupaj pa je dopolnjevala vijolična razsvetljava, ki je ustvarjala igro plešočih senc. Paktova surova energija je poslušalca vztrajno vabila bližje, a če se je posameznik želel približati bendu, je bil na neki točki zaradi trenutnih razmer primoran izročiti svoje osebne podatke. Ampak tudi brez tega je šlo, saj je bilo dovolj prostora za vsakogar, ki je bil željan poslušati hrupno crustersko godbo. Organizatorji so tu res dobro rešili problematiko prostora, saj se je vaja na odprtem izkazala za odlično in svežo alternativo sicer udobni, a včasih pretesni Gromki. Prav tako je bilo veliko več sedišč za tiste, ki so si želeli zgolj spočiti noge in srebati pivo ob glasbi.

Večina udeležencev je vajo vseeno poslušala stoje in s kritičnim očesom opazovala, kako so Pakt komade nizali enega za drugim. Postregli so nam tako s starejšimi pesmimi kot tudi s komadi z novega albuma 10 Songs of Raw Misery, ki je izšel maja letos in je bil posnet prav v prostorih Radia Študent. Ob vsej naelektreni vnemi in dobrem ozračju bi posameznik lahko hitro pozabil na vse globalne in lokalne probleme, vendar tu govorimo o panku, zato to ni bilo mogoče. Nikin vokal je jezno odmeval po Metelkovi in opozarjal na krivico, ki se še vedno dogaja vsak dan. A jezni vzkliki, pomešani z odličnim ambientom, so ustvarjali čudno ironičen občutek upanja, da bo nekoč le morda vse boljše ...

Vaja se je dokaj hitro končala, kakor je to pri tej branži v navadi, a je za seboj vseeno pustila potešeno občinstvo. Če bi si kdo slučajno želel še, je lahko preprosto počakal na She’s Lost Control - venček temačnih new wave in dark wave melodij - ali pa zaokrožil po Metelkovi ter se ustavil ob kakšnem drugem dogajališču.

Vsekakor je prisostvovati tehnično tako dovršeni vaji benda, kot so jo tisti večer izvedli Pakt, nekaj, česar človek ne pozabi tako zlahka. Če bodo le številke in ukrepi naklonjeni, si želimo čim dlje trajajočih javnih treningov, najsi bodo pankersko ali kako drugače alternativno usmerjeni. Saj veste, kako pravijo: »Vaja dela mojstra in mojster dela vajo.«