Poison Ruin + Koridor @ MKNŽ
MKNŽ, Ilirska Bistrica, 25. 6. 2025
Na dan državnosti smo imeli priliko uloviti fantastičen koncert v legendarnem MKNŽ-ju. Na to praznično sredo so se v naši domovini prvič ustavili Američani Poison Ruïn, pridružili pa se se jim še Hrvati Koridor.
Na frišnem bistriškem zraku se je zbrala številna pisana druščina z vseh koncev regije. Koncert so odprli Koridor, relativno nova zasedba, ampak sestavljena iz starih mačkov, ki so igrali oziroma še igrajo v bendih The Celetoids, Indikator B in Dezinformacije. Bend je lani izdal fantastičen prvenec Kroz pukotine pri danes žal že preminuli zagrebški založbi Doomtown Records, ki je izdala tudi muziko benda Poison Ruïn. Koridor je eden aktivnejših bendov na tej sceni in to se je pokazalo tudi v njihovem nastopu. Takoj sta nas navdušila visoka glasnost in močan zvok kitar. Masivne kitare so odmevale po klubu, bobni pa so parirali njihovi bučnosti. Vse skupaj je zvenelo rušilno in intenzivno.
Koridor igrajo glasen postpank, ki se drži značilnih prijemov in zvoka tega žanra. Ker pri muziciranju ne komplicirajo, je imel njihov nastop zelo močan učinek. Tudi zaradi zvoka samega, ki je predvsem glasen, ni bilo prostora za pretencioznosti in tehnične vragolije. Bend vse stavi na rušilno silo ponavljajočih se ritmov in distopičnih melodij. Po zaključku prvega koncerta smo smo se hitro odpravili pred klub, se nadihali svežega zraka in si odpočili ušesa. Koridor so res glasen bend.
Poison Ruïn je zasedba, ki dobi veliko pozornosti na postpank sceni. Bend iz Filadelfije je aktiven že nekaj časa in ima za sabo kopico solidnih izdaj. Pričakovanja so bila zato visoka. Prva razlika, ki smo jo opazili v primerjavi s prvimi nastopajočimi, je bila glasnost benda. Bili so tišji in manj umazani kot kolegi Hrvati. Dobra lastnost benda pa je, da so Američani bistveno bolj tehnični in umirjeni kot Koridor. Zaradi takšne zvočne slike so tehnične spretnosti in detajli bolj prišli v ospredje. Užitek je bilo gledati in poslušati tehnično izpiljen bend, ki je kljub manj agresivni zvočni sliki deloval prav tako besno kot predskupina.
Kompozicije Poison Ruïn so bolj dinamične. Žanrsko delujejo kot nekakšen koktejl med angleškim anarhopankom iz kataloga Crass Records in severnopacifiških bendov tipa The Wipers. Publika se je najbolj razgibala, ko so Američani udarili s primitivnim tupa tupa pankom, a se je bilo prijetno zibati tudi v bolj zasanjanih skladbah. Vendarle so se hitro izpeli, njihov koncert pa je kljub dinamiki trajal predolgo. Razlog sta bila morda tudi nabito poln klub in vroč zrak, v katerih so se naša telesa in um hitreje utrudili.
Koncerni večer je bil ne glede na to fantastičen in prijeten presek tedna z vrhunskimi bendi v klubu, kjer je vzdušje pod odrom vedno izjemno.
Dodaj komentar
Komentiraj