Cankarjev dom, Linhartova dvorana, 24. 11. 2017

V Ljubljani se je v okviru evropske turneje ustavil Robert Glasper, eden najpopularnejših klaviaturistov jazzovske sodobnosti oziroma bolje rečeno r&b-jevske sodobnosti, saj je preboj v milje mainstreama dosegel s starim trikom: jazzovsko podstat, formalno znanje in tehniko meša z bolj dostopnimi slogi r&b-ja, soula in popa. S kančkom hiphopa. Z obveznim vpletanjem vokalov. Tovrstni prijemi pa v kontekstu jezika in principa ameriške in širše glasbene industrije pomenijo avtomatično kategoriziranje v disciplino r&b-ja.

In v tej disciplini je Glasper požel že neštete uspehe. Prvi grammy je prišel za leta 2012 izdani album Black Radio, ki ga je posnel s svojo skupino Robert Glasper Experiment. Drugi je prišel leto kasneje za nadaljevanje, Black Radio 2. Še en je prišel za glasbo v filmu Miles Ahead, tu se je Glasper izkazal v vlogi producenta. Vidnejšo vlogo pa je odigral tudi na večkrat nagrajeni, prelomni plošči To Pimp A Butterfly Kendricka Lamarja. Brez dvoma gre torej za glasbenika, ki mu je v zadnji petletki uspel veliki met in ki nagovarja publike, ki ne tičijo v prostorih specializirano jazzovskega konzumiranja.

Glasper se je na tokratno turnejo podal v eni od dveh že utečenih formacij, s svojim triom, klasičnim jazzovskim kombotom, v katerem ga spremljata bobnar Damion Reid in kontrabasist Vicente Archer. Trio se je v rahlo drugačni različici najprej predstavil že leta 2003 s ploščo Mood. Potem je leta 2005 ritem sekcija, s katero je Glasper tokrat obiskal Ljubljano, gostovala na njegovem albumu Canvas. A precej opaznejši je bil pred dvema letoma izdani Covered, v živo posneti plošček, na katerem trojček preigrava priredbe raznih junakov popularne glasbe: od Joni Mitchell do skupine Radiohead. Na tokratni turneji pa gostuje še ena posebnost, še en dodatek ali začimba, in to ni »fenomenalna čikaška didžejka Sundance«, kot je površno napovedal PR Cankarjevega doma, ampak je v Los Angelesu živeči didžej Jahi Sundance.

Razlog, da je Glasper v petek v Sloveniji nastopil premierno, tiči verjetno prav v njegovem nenadnem in hitrostnem uspehu. Čeprav je prvi album za jazzovsko velikanko Blue Note izdal že pred ducatom let, pa je do albuma Black Radio očitno letel pod radarjem domačih promotorjev. Po izidu te plošče pa se je vse spremenilo - ime Glasper se je redno pojavljalo na vrhu spiskov tako elektronskih kot jazzovskih pa tudi večjih glasbenih festivalov in organizacij. Angažma njegovega nastopa je postal zahtevna naloga. V Ljubljani je to kočno uspelo paktu srbskega organizatorja glasbenih dogodkov Musicology, hrama Cankarjevega doma in sponzorskega pristavka domačega pražilca kave. Napovedano gostovanje trenutno največje svetovne jazzovske zvezde je bilo nedvomno pretiravanje, a dejstvo nekaj dni pred dogodkom razprodane Linhartove dvorane Cankarjevega doma ni bilo večje presenečenje.

Dogodek je vpeljal Dj Sundance s kratkim, na sobni jakosti kalibriranim setom novega soula in hiphopa, skratka s štimungo, ki pritiče zvezdi večera. Glasper je sproščeno prikorakal na oder, se usedel za klavir in takoj predstavil zasedbo, sebe v šali kot Chicka Coreo. Za uvod smo slišali priredbo Princa in njegove kompozicije Sign O' The Times, ki se je prelila v nekakšno različico Glasperjevega hita Afro Blue. Trio je pričakovano igral material z albuma Covered, pa instrumentalno različico Glasperjeve uspešnice Calls, ki jo v originalu odpoje Jill Scott. Pa ohlapno priredbo hiphoperskega standarda sempladelije Mystic Brew in še ohlapnejšo, v bistvu le na bas liniji zibajočo sposojenko iz posnetka Meat Grinder dvojca Madvillain. Tako kot čisto v uvodu so tudi sicer prevladovali daljši segmenti, v katerih so kompozicije prehajale iz ene v drugo. Aranžmaji so bili v osnovi precej enotni - začel je Glasper z mirnim klavirskim uvodom, potem se je priključila ritem sekcija. Sledilo je počasno, kontrolirano in rutinirano stopnjevanje, brez glasnejših vrhuncev ali resnejših sprememb, a s številnimi ritmičnimi niansami in mini preskoki.

Prav igrivi ritmični vzorci in občutek za prepletanje melodij in harmonij so potrdili uigranost zasedbe, ki je repertoar stresala brez kančka napora. Priča smo bili suverenosti, ki je v strukturah pogosto delovala plosko ali enodimenzionalno. Tekoče, brez izbruhov, zavojev in brez besnenja, redko nevarno na meji ušesu prijetnega smooth jazza. Z občasnim Glasperjevim dodajanjem melodij malega električnega klavirja, ki je počival na vrhu grandioznega klavirja, in z občasnimi didžejevskimi intervencijami, ki so dosegle prej nasprotno od želenega. Dj Sundance je včasih dodajal koščke, citate vokalov - ali iz kakšne hiphoperske klasike ali iz kakšnega Glasperjevega komada. Drugič je dodajal tiho spoštljiv whitenoiserski efekt. Tretjič odlomek kakšnega govora. Vse pa je dodajal nerodno in sramežljivo, zdelo se je, da le s težavo lovi ritem in vse se je preveč ponavljalo. Njegovi vložki so tako le razvlekli že tako na uzdah aranžiran scenosled.

Doze soliranj so bile šolsko preračunane, še najglasnejša in najeksplozivnejša sta bila denimo dva Reidova bobnarska sola. No, en trenutek soliranja je bil morda le spontan - ali pa le navidezno spontan? - in je hkrati pomenil tudi vrhunec splošne sproščenosti zasedbe: med samostojnim delom basista Archerja se je Glasper pošalil še enkrat. Stopil je do didžeja in mu nekaj zašepetal. Ta je potem Archerjevo oklepanje in brenkanje kontrabasa prekinil in končal z vložkom humornega vokalnega posnetka.

Koncertiranje tria pomeni Glasperjevo vrnitev h klavirju, saj je zadnja leta nastopal predvsem s svojo paradno skupino Robert Glasper Experiment, v kateri elektrificiran - po električnih klavirjih in sintetizatorjih - tipka plesnejšo mešanico novega soula in r&b-ja. A ne pomeni nujno tudi vrnitve h klasičnemu jazzu. V bistvu gre za predstavitev popularnega Glasperja, r&b-jevskega Glasperja s klasičnim, standardno jazzovskim jezikom. Predstavitev, ki je bolj ležerna kot čuječa. Bolj usidrana kot potujoča. Bolj rutinirana kot raziskovalna. Zelo mehkobno in nič šus. S povsem nepotrebnim vložkom čiste banalnosti, ko je Dj Sundance v glasbeno kuliso mešal koščke ure zgodovine družbenega boja za osnovnošolce, koščke govora I have a dream. Sproščeno muziciranje Robert Glasper Tria je v Ljubljani poleg nespregledljivega napisa popularne znamke kave spremljal simptom najpopularnejših: vrhunsko in 100-odstotno dostopno mariniranje v coni udobja pričakovanega.