Klub Gromka, Ljubljana, 12. 12. 2019

Na prvi zasneženi večer letošnjega leta smo se dobili pred metelkovsko Gromko, da bi doživeli koncertni program lo-fi zvena in etitjuda z domačima ustvarjalcema Rush to Relax in Morvernom ter zagrebškim dvojcem Žblj Mozaik. Kakšen bi bil makedonski prevod tukajšnjega izraza sntntn, smo se spraševali ... in nekako, verjetno zgrešeno, smo se strinjali, da bi lahko bil kovče, ko smo iz notranjosti kluba slišali uvodne takte skladbe Drugari, pesmi, seveda, napisane prav v makedonščini. Na odru je torej v tem trenutku že stal Rush to Relax, Damjan Manevski, v Sloveniji nastanjeni Makedonec, seveda tudi sodelavec, laični mojster Radia Študent. 

Jungle punker Damjan je oder Gromke zasedel nekaj čez deveto uro in počasi uvedel svoj solo nastop romantičnih, surfersko obarvanih melodij. Atmosfera je bila vseskozi zelo prijetna in očitna sta bila dobro poznanstvo ter določena bližina med publiko in glasbenikom. Damjan je že od začetka v svojem nastopu očitno užival in publika je začela nihati z njim v ritmih njegovih komadov, vse skupaj je zaznamovalo simpatično čutno vzdušje, Damjanova razigranost s publiko pa je višek dosegla ob izvedbi komada Ne bi čekal. Rush to Relax se je sicer nedavno vrnil s turneje po Balkanu z bunker pop Balansom, zdaj pa počasi pripravlja tudi nekaj novega materiala. Komaj čakamo morebitno novo izdajo in ne dvomimo, da bo navdušenje nad njo enako ali celo večje od navdušenja nad prvo izdajo. 

Na sredini večera je nato gromkin oder gostil precej unikaten zagrebški duo – Žblj Mozaik, domači publiki še ne zelo znana člana nove generacije zagrebške punk scene. Žblj Mozaik sta za maskami skrita nekdanja člana hrvaških punk bendov Parnepar, No No Instigator in Šlagvort na kraju. Nedavno je izšel tudi njun prvenec Greška, ki sta ga posnela v sodelovanju z zagrebškim zvočnim mojstrom, glasbenikom oziroma virtuozom Goranon Lautarjem, ki nastopa tudi kot poznani post punk projekt Neon Lies. Žblj Mozaik, ki se je nedavno iz tria preobrazil v duo, igra mešanico new wavea, nojza in DIY punka, umešano po močni recepturi nekdanje jugoslovanske alternativne glasbene scene na čelu z beograjsko zasedbo Šarlo Akrobata in zagrebškimi SexA.

Kar je vokalist izgovarjal med koncertom, ni bilo najbolj razumljivo, zato so več pozornosti prejeli inštrumentali bobnov in kitare. Nastop so okarakterizirale hitre spremembe v ritmu in dinamiki, momenti polni hajpa in nato nagli momenti downa. In vsega skupaj je bilo konec že po trinajst minutah, česar morda nismo pričakovali, a po drugi strani skladbe s plošče Greška ne presegajo trajanja ene minute, lahko bi torej vedeli ... Dvojčev nastop je bil dober – za prihodnjič pa upamo na še kaj materiala in morda majčkeno več komunikacije s prisotnimi pod odrom. 

V zaključek večera pa nas je pod oder priklical že dobro znani domači projekt Morvern, stvaritev nekdanjega HAY klubskega maratonca Jana Cizeja, čigar pločo Intentalo de Nuevo smo letos na Radiu Študent predstavili tudi v Tolpi bumov. In spet, glede na raznorelost publike med njegovim nastopom Morverna gotovo ni več treba na dolgo in široko predstavljati. Dvorana Gromke se je pošteno napolnila, Morvernu pa so se tokrat prvič na odru pridružili novi pajdaši, sončni gangsterji – Rush to Relax Damjan s kitaro ter člani ljubljanske zasedbe Persons from Porlock!

Slišali smo morda drugačno vizijo Morvernove glasbo; nekateri smo pričakovali mirnejši koncert kot posebno izhodno piko na i, dobili pa smo definitivno piko na i s plesom v ritmih električno razigranih Morvernovih komadov. Očitno je bilo, da publika projekt že nekaj časa spremlja, folk, fenice in feni so skladbe poznali in z bendom tudi prepevali. Komunikacija precej na nivoju, radi smo se pogovarjali, padalo je veliko internih šal ...

Sicer je koncert v nekaterih momentih deloval tudi malo cheezy, posebno denimo ob izvedbi skladbe I Am Your Man, ko se je celotna dvorana raznežila, pa to seveda ni bilo nujno slabo. Morvernova glasba in tudi njegova siceršnja splošna podoba zelo spominjata na lik kanadskega kantavtorja Maca DeMarca. In ja, publika je celo klicala ajmo Marco in si želela DeMarcove Ode to Viceroy. Ha! Seveda se to ni zgodilo, v zameno pa je bend odsviral Morvernovo Bye Bye My Sunshine, ob kateri se je celotna dvorana še bolj razgrela ter ob bendovem lahkotnem, pozitivnem vajbu soustvarila vrhunec koncerta oziroma celotnega večera. 

Celoten, zelo lukštkan koncertni večer je bil izrazito prijeten, lepo sestavljen skupaj, in seveda je, kar je tudi najbolj pomembno, pozitivna, romantična energija vse skupaj segrela ter dobro opremila naše srčke za četrtkov mrzli, zasneženi večer.