Terapija – vol. 1: Urethra, Kalpas, Iritator, Kultivator, Gastritis
Grad Cmurek, Trate, 16. 11. 2024
Rajko Muršič je leta 2000 v dveh knjigah izdal delo Trate vaše in naše mladosti, zgodbo o legendarnem mladinskem in rock klubu na območju Slovenskih goric, kjer se je v osemdesetih letih razvila izjemno zanimiva in odmevna lokalna novorockovska scena, ki jo je Muršič opisal že v svojem delu o tamkajšnji glasbeni skupini CZD – Center za dehumanizacijo. Od devetdesetih let se je sicer marsikaj spremenilo, stari mladinski klub ni več aktiven, poleg njega pa ni aktivna več niti enota Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec v Gradu Cmurek. Enoto so dokončno zaprli leta 2004 in ta do danes ostaja edina tovrstna socialnovarstvena ustanova v Sloveniji, ki so jo zaprli z namenom dezinstitucionalizacije.
Natanko na tem mestu, dvajset let kasneje, ker nikjer ne žge bolje kot v prostorih norišnice, pa se je ekipa mladih odločila na Tratah organizirati punk koncert. Ekipa se je poimenovala Glasbena lobotomija, dogodek pa je nosil naslov Terapija – vol. 1. Časovnice samega dogodka niso izpopolnjevali zgolj koncerti zasedb Urethra, Kalpas, Iritator, Kultivator in Gastritis, pred koncerti so namreč organizirali še voden ogled Muzeja norosti, ki prostore gradu osmišlja od leta 2013. Kustosinja Barbara Kotnik nas je tako prijazno popeljala skozi prostore bolečine več kot štiristotih ljudi, ki so bili tu zaprti, nam pripovedovala njihove zgodbe in nam predstavila grozovita orodja za umirjanje pacientov, ki so še danes v uporabi. Nekje na steni prostora skupne spalnice se je pojavila zgodba moškega po imenu Rajko, ki je delno zaznamovala celoten večer, saj se je ime ujemalo s protagonistom skladbe Rajko je spet na psihiatriji mariborske zasedbe Iritator.
Gremo po vrsti. Po vodenem ogledu se je dogajanje v velikem gradu preselilo v manjši kot dvorišča in še manjšo sobico za dovoljeno razgrajanje. Prvi je nastopil Aleks Klopca oziroma Urethra. Gre za že dobro znani ljubljanski gorenoise projekt, ki temelji na manipulaciji zvočnih posnetkov, kitare in vokala. Zaradi prostorske omejitve je bilo nastop težje videti od zadaj, kar je bilo obžalovanja vredno, ker Klopca vedno poskrbi za edinstven performans.
Kot druga je nastopila mariborska hardcore zasedba Kalpas, in če obiskovalci na Urethri še niso crowd surfali, se je na drugem koncertu to temeljito spremenilo. Začetno odrivanje je hitro prerastlo v jahanje rok in objemanje cevi, ki so visele s stropa. In če ni bilo še povsem jasno pred njihovim koncertom niti to, da takšno vzdušje res ni kar samoumevno, še posebej pa ne v bivšem zavodu za duševno in živčno bolne, je zarezalo globoko, ko je mladenič po imenu Urban med koncertom navdušeno vzkliknil besede: »Ne morem verjet, da lahko mosham doma.« Če, na primer, kot avtorica tega besedila tudi vi prihajate iz Vojnika in si mosha tam tako ali tako ne morete niti zamisliti, ker je edini dogodek, ki tam šteje, Božični Vojnik – največja razstava jaslic na prostem, poleg tega pa imate v kraju še vedno nadvse aktivno psihiatrično bolnišnico, ki pazi na čistočo od daleč in blizu, potem si moč teh besed zlahka predstavljate.
Sledila je mariborska grindcore zasedba Iritator in z njo njihov hitič Rajko je spet na psihiatriji. Vzdušje je bilo na tej točki res že zelo razgreto. Obiskovalci so glasno prepevali v en glas, ime Rajko pa se je prilepilo na dogodek kot polna luna na koncert Chelsea Wolfe en dan prej.
Po dveh mariborskih bendih sta sledili še zasedbi iz Smrjen. Najprej je nastopil mincecore dvojec Kultivator, nato pa še razširjeni goregrind ansambel Gastritis. Na tej točki bi lahko koncert začeli ocenjevati po številu prekinitev zaradi polivanja piva po opremi. Udarneje kot je bend igral, živahneje so se prerivali obiskovalci. Nagrado za posebne dosežke pa bi si morali razdelili dve ubogi cevi, ki se kljub nenehnim napadom udeleženih nista pustili izpuliti. Ampak, hej, zdravljenje ima mnogo obrazov in faz, težko si je opomoči po zgolj eni terapiji.
Čudovito je bilo videti tako živ dogodek v kraju tako daleč od vsega: daleč od Ljubljane, daleč od živahne zgodovine Trat in daleč od ozkih definicij duševnih patologij. Nujno je, da se kulturno dogajanje čim bolj decentralizira, in osvežujoče je videti mlade, ki se tega zavedajo, ter obiskovalce, ki se v velikem številu na takšne dogodke odzivajo. Je, glede na to, da Mariboru v vseh teh letih še vedno ni uspelo vzpostaviti neke večje neodvisne glasbene scene z lastnimi prizorišči, mogoče prišel čas za obuditev scene na Tratah? Organizatorji so gostom ponudili celo možnost prenočitve, kar je marsikomu lahko olajšalo organizacijo prevoza do tega v več pomenih zares oddaljenega kraja.
Muršič je v Tratah vaše in naše mladosti o Gradu Cmurek pisal še kot o psihiatrični ustanovi Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, enota Trate. Četrtino stoletja kasneje pa lahko v Gradu Cmurek že svobodno govorimo o Tratah vaše in naše norosti. Toda vendar nekaj ostane nespremenjeno in to so Pokozlane Trate.
Punk za vse, ne le za peščico. Decentralize now!
Posebna zahvala Melisi Čehič za čudovite fotografije!
Dodaj komentar
Komentiraj