Orto bar, 20. 10. 2016

Včeraj je ljubljanski Orto Bar obiskala zasedba iz Anglije, ki je slabih 40 let nazaj prevzela glasbeno formulo Motörhead ter ji dodala svojo verzijo seksa, drog in rock 'n' rolla, ki jo je dodatno začinila s šokantno odrsko pojavnostjo in besedili, ki so promovirala tako poceni in vulgarno bogokletje kot satanizem, predvsem tisti, ki temelji na kultnih Hammer horror filmih. Šlo je seveda za Venom, oziroma Venom Inc..

Zakaj Venom Inc.? Kot je znano, je originalno zasedbo Venom tvorila trojica Cronos na basu in slabem glasu, Mantas na kitari ter Abadon na bobnih. Svet so napadli z izredno surovo in brezkompromisno obliko zgodnjega speed metala, na odru so bili znani po svoji šok vzbujajoči pojavnosti, ki so jo seveda potencirala besedila o peklu, hudiču, žrtvovanju, popivanju, drogiranju in fukanju. Govorimo o koncu 70. let in tudi mogočni Black Sabbath so se takrat izogibali odkritim referencam na omenjeno. Medtem so Venom ves čas promovirali pentagrame, narobe obrnjene križe, na koncertih presegali dovoljeno glasnost, se bolj drli kot peli, zažigali inštrumente, jih razbijali in v vseh intervjujih med uporniki vzbujali spoštovanje, med sovražniki – predvsem moralisti in konservativci – pa stud in prezir.

Kar je vplivalo na razvoj ekstremnega metala, kot ga poznamo – Venom so kot vzornike promovirali vsi: thrash metalci a la Metallica, speed metalci a la Slayer, panksi a la The Exploited, death metalci a la Possessed, konec koncev pa so Venom s ploščo Black Metal omenjenemu žanru, ki ga je takrat lastnoročno ustvarila švedska zasedba Bathory, dali ime, torej black metal. Ekstremnega metala, kot ga poznamo danes, brez Venom ne bi bilo. A trio se je po dveh desetletjih skregal. Danes je Cronos lastnik imena Venom in nastopa ter snema albume s čisto novo ekipo, zato sta Abadon in Mantas skupaj s članom, ki je v začetku devetdesetih Cronosa že nadomeščal v živo in v studiu, torej z Demolition Manom osnovala Venom Inc., katerega namen je popivati in žurati po Evropi ter preigravati komade kultne prve postave zasedbe.

Ta krajši zgodovinski pregled ima seveda svoj pomen za včerajšnji dogodek – bili smo torej priča kultni zasedbi, brez katere metal kot tak verjetno ne bi postal to, kar je, hkrati pa so ob njej igrale še štiri zasedbe, ki verjetno sploh ne bi nastale, če ne bi bilo Venom. Prvi so bili avstralski thrasherji Desecrator, ki jih je pisec današnje recenzije izpustil zaradi službenih obveznosti. Sledili so Brazilci Nervochaos, ki so odigrali hitrostrelni death metal set predvsem v stilu klasičnih Incantation. Energični, hitri, a žal tudi generični. Vseeno, dobro ogrevanje za Venom Inc. Kdor jih ni ujel, bo imel priložnost popravnega izpita sedmega novembra, saj bodo Orto Bar ponovno napadli kot spremljevalci zasedb Gorgasm in Rectal Smegma.

Nato so odrl zasedli italijanski black metalci, Mortuary Drape, ki letos slavijo 30 let obstoja, tako da so nam postregli s komadi iz celotne diskografije. Nastop je bil za predskupino kar dolg, a precej razgiban. Mortuary Drape namreč združujejo ceneno odrsko teatralnost - kapuce, prižnice in corpse paint - z udarnim, primitivnim black metalom prvega vala, ki občasno zaide tudi v doom metal vode. A v živo to, presenetljivo – deluje. Kvartet je brez odvečnega balasta vzbudil surovo, zloveščo in primitivno atmosfero, kateri je botroval odličen, jasen zvok. Komadi so se gibali v različnih hitrostih, bili zanimivo razporejeni, tako da je koncert res dajal občutek dinamike, pika na i pa je bil vsekakor dodatni vokalist Kvarforth, sicer del kultne švedske zasedbe Shining, ki bojda zdaj živi v Ljubljani, in se je bendu na odru pridružil za enega od komadov.

Ekstrem hitrosti, blasfemije in brutalnosti naj bi utelešali ameriški death metalci Vital Remains, ki jih je pisec recenzije prvič v življenju videl prav v Ortu leta 2005. Takrat je bil bend na višku moči z odličnim albumom Dechristianize, kitarski duet Tony Lazzaro in Dave Suzuki pa sta imela takrat ob sebi zbrano postavo vrhunskih death metal norcev. Do danes so Vital Remains nato izdali le še en album, Suzuki je že zdavnaj zapustil bend, medtem ko Lazzaro še vedno vztraja ob igranju komadov – predvsem tistih z zadnjih dveh plošč - le da postava ni več tako spoštovanje vzbujajoča kot nekoč. Jah, čas je Vital Remains pač malo povozil. A kot smo videli včeraj, to še vedno ne pomeni, da so možje za staro šaro. Namreč, v 50 minutah so Američani uprizorili furiozno blasfemični set, ki je presegal predvsem vse hitrostne omejitve. Pljuvanje po Jezusu že dolgo ni bilo tako odkrito, hitro in brutalno. A zvočno je bil tole vseeno en velik ''šundr'' – le dober poznavalec, pa še to verjetno s čepki v ušesih, je razločil, kateri komad igrajo in če jih ne bi napovedovali, ne bi sploh vedel, kaj se dogaja.

Od goreče Biblije na začetku do kozlovske lobanje in narobe obrnjenega križa na koncu pa je sovraštvo do Jezusa in ekipe iz sebe pljuval vokalist, ki je bil jezen v tipično ameriški maniri in skušal ta ''angst'' prenesti tudi med publiko. S precej neumnimi, klišejskimi govori, ki verjetno vžgejo v New Yorku, v Ljubljani pa niti ne, ter res jeznim pogledom, je izpraznil lep delež kluba, ki mu je šlo ob teh otročarijah na smeh. A tisti, ki so ostali, so uprizorili pododrsko norišnico, medtem ko je vokalist – tu pa mu lahko rečemo "kapo dol"! – tudi sam poskrbel za kaos, saj je grozil, da bo razbil Ortovo kadilnico, nato pa kar sam zaganjal moshpite in celo skočil na šank ter s kruljenjem težil tistim, ki jih Vital Remains niso zanimali.

Ljudje so seveda čakali Venom Inc., ki so oder zasedli brez odvečnega pompa. Abadon, Mantas in Demolition Man pač vedo, kaj ime Venom - ali Venom Inc. - predstavlja, zapuščina slabih 40 let govori sama zase, zato se pač niso obremenjevali z morebitnim norenjem ali pasivnostjo publike. Pasivnosti pa seveda ni bilo, norenje pa na višku. Venom Inc. so postregli s klasičnimi Venom hiti a la Sons Of Satan, Poison, Warhead, Buried Alive, Live Like An Angel – Die Like A Devil in podobnimi. Koncert je bil dolg, a divji. Ter glasen. Bend se ni niti najmanj šparal in se je vidno zabaval ter svoj posel, različno od tistega, čemur smo priča na njihovih zgodnjih posnetkih, opravil vrhunsko natančno in ubijalsko glasno. Norišnica! Ljudem pod odrom se je trgalo – dvorana je skandirala ime benda, pela hite ter vihtela čupice vse do konca, do dveh kultnih hitov - Witching Hour in seveda Black Metal. Vmesnih govorov skorajda ni bilo, ko pa so bili, so se pač osredotočili na seks in žur. Nobenih satanističnih floskul, nobenih političnih bedarij in moralnih naukov. Samo šus v glavo!

Večer se je nato prevesil v metal party, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur, nekateri pa smo žal morali že prej zapustiti prizorišče, sitni, ker nas čakajo službene obvezosti, a zadovoljni, ker smo videli apokaliptični trio, ki je oblikoval metal kot ga poznamo.